Povezanost telesne aktivnosti, psihosomatskih simptomov in prezentizma
UL, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Rezultati magistrskega dela (2019). Avtorica: Andreja Petrovčič; Mentorica: izr. prof. dr. Eva Boštjančič
Narava odnosa med konstrukti prezentizma[1], telesne aktivnosti in psihosomatskih simptomov[2] je še vedno precej neraziskano področje. Namen magistrske raziskave je bil izboljšanje prepoznavnosti problematike prezentizma v okviru promocije zdravja na delovnem mestu. Na vzorcu slovenskih zaposlenih smo želeli preučiti odnose med zgoraj navedenimi konstrukti in preveriti potencialno vlogo telesne aktivnosti kot preventivnega orodja za manjšo prisotnost psihosomatskih simptomov ter prezentizma.
V raziskavo je bilo vključenih 514 zaposlenih Slovencev, od tega 211 moških (41 %) in 303 žensk (59 %). Povprečna starost udeležencev je bila 37 let (SD = 10,7; min = 19, max = 68). 129 (25 %) udeležencev je imelo zaključeno OŠ, nižje ali srednje poklicno izobraževanje, gimnazijsko, srednje-tehniško ali višješolsko izobraževanje, 207 (40 %) udeležencev je zaključilo visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.), 178 (35 %) vključenih v raziskavo pa je zaključilo magisterij (2. bol. st.) ali doktorat znanosti. V raziskavi smo uporabili tri vprašalnike, in sicer Vprašalnik o bolnikovem zdravju (The Patient Health Questionnaire – PHQ-15; Pfizer Inc, 1990s), Vprašalnik omejitev pri delu (The Work Limitations Questionnaire – WLQ; Lerner in Amick, 2001) in Stanfordsko lestvico prezentizma (Stanford Presenteeism Scale – SPS-6; Merck & Co., Inc. in Stanford University School of Medicine, 2001), ter sklop vprašanj o telesni aktivnosti.
Rezultati so pokazali, da na slovenskem vzorcu zaposlenih obstaja pomembna povezava med psihosomatskimi simptomi in prezentizmom. Dobljeni rezultati potrjujejo, da zaposleni s prisotnimi več psihosomatskimi simptomi ne zmorejo ustrezno delovati na delovnem mestu in je produktivnost pri njihovem delu nižja. S prezentizmom so pomembno povezane tudi nekatere spremenljivke telesne aktivnosti, in sicer pogostost, trajanje telesne aktivnosti, zmerno intenzivna in visoko intenzivna telesna aktivnost, splošna ocena telesne aktivnosti, aerobna vadba in vaje za moč ter zunanja regulacija. Čeprav so povezave med spremenljivkami nizke, rezultati nakazujejo pozitiven učinek telesne aktivnosti na stopnjo prezentizma. Zanimive so tudi ugotovitve glede povezanosti motivacije za telesno aktivnost in prezentizma. Rezultati kažejo, da je prisotnost zunanje motivacije povezana z večjo stopnjo prezentizma. To pomeni, da zunanja motivacija (kadar smo telesno aktivni zaradi zunanjih dejavnikov, npr. otipljivih nagrad in kazni – posameznik vadi zato, da pomiri svojega zdravnika ali da izgubi telesno težo) dolgoročno vedenja ne vzdržuje, zato se pozitivni učinki telesne aktivnosti na znižanje izgube produktivnosti ne pokažejo. Med psihosomatskimi simptomi in spremenljivkami telesne aktivnosti se je pokazalo nekaj pomembnih povezav, ki so zelo podobne povezavam med prezentizmom in telesno aktivnostjo. Tudi psihosomatski simptomi so se pomembno negativno povezovali s pogostostjo telesne aktivnosti, trajanjem telesne aktivnosti, pogostostjo zmerno-intenzivne ter visoko-intenzivne telesne aktivnosti, splošno oceno telesne aktivnosti, aerobno telesno aktivnostjo in vajami za moč. Ugotovitve torej kažejo, da posamezniki, ki aerobno vadbo ali vaje za moč, zmerno- in visoko intenzivno izvajajo večkrat na teden, in pri katerih posamezna telesna aktivnost traja dlje časa, poročajo o nižji stopnji psihosomatski simptomov. Tudi v primeru psihosomatskih simptomov, povezanih s telesno aktivnostjo, se je pokazalo, da prisotnost zunanje motivacije pomeni več psihosomatskih simptomov, nasprotno pa so bolj avtonomne, notranje oblike motivacije (ko je vključenost v aktivnost povezana z lastnim interesom, izzivom in zadovoljstvom, ki ga aktivnost prinaša) povezane z manj psihosomatskimi težavami.
V raziskavi smo preverili tudi povezanost prezentizma in absentizma (odsotnosti z dela). Stopnja prezentizma in stopnja absentizma sta bili na vzorcu slovenskih zaposlenih pozitivno povezani. Rezultat lahko kaže na to, da odsotnost zaradi bolezni spodbuja zdravje, saj ponuja prostor za telesno in duševno okrevanje po naporu ali bolezni. Poleg tega je prezentizem običajno v večji meri odvisen od psihičnih težav, za razliko od absentizma, ki praviloma spremlja posameznike s somatskimi (telesnimi) težavami. Posamezniki torej psihične težave verjetno zaznavajo kot manj resne oz. manj zdravju škodljive, zato se ne odločijo za bolniško odsotnost, ampak kljub težavam odidejo na delo. Psihične težave so namreč težje opredeljive, posamezniki o njih težje poročajo in se posledično verjetno izogibajo tako obisku zdravnika kot odločitvi za bolniško odsotnost. Morda se zaposlenim mnogokrat celo ne zdi upravičeno, da bi ostali doma, če nimajo prisotnih jasnih in dovolj resnih telesnih simptomov, npr. povišane telesne temperature.
V nadaljevanju smo s pomočjo regresijskih modelov želeli ugotoviti, ali je na podlagi določenih spremenljivk telesne aktivnosti možno napovedati prisotnost psihosomatskih simptomov in stopnje prezentizma.
Na sliki je z rdečo barvo prikazan regresijski model za napovedovanje prezentizma (merjen kot odstotek izgube produktivnosti). Izkazalo se je, da imajo nižji delež izgube produktivnosti zaradi prezentizma starejši, tisti zaposleni, ki so ustrezno telesno aktivni (dosegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije) ter posamezniki, ki so redno telesno aktivni in izvajajo aerobno vadbo. Z zeleno barvo je označen regresijski model za napovedovanje psihosomatskih simptomov – manj psihosomatskih simptomov imajo moški, starejši, višje izobraženi (1. bol. stopnja ali več) ter posamezniki, ki so redno telesno aktivni in izvajajo aerobno vadbo. Z modro barvo je prikazana moderatorska vloga psihosomatskih simptomov pri povezanosti med telesno vadbo in prezentizmom. Rezultati so potrdili, da na slovenskem vzorcu zaposlenih odnos med telesno aktivnostjo in prezentizmom moderira prisotnost psihosomatskih simptomov. To pomeni, da bo pri zaposlenih, ki namenijo več ur za nizko do zmerno intenzivno telesno aktivnost, izguba produktivnosti nižja, še posebej kadar so prisotni psihosomatski simptomi. Povedano drugače, posameznik, ki je pogosteje telesno aktiven, ima nižjo stopnjo prezentizma tudi zaradi manj prisotnih psihosomatskih simptomov. Pojavlja pa se vprašanje, ali so v odnosu prezentizma, telesne aktivnosti in psihosomatskih simptomov moderator psihosomatski simptomi ali je morda telesna aktivnost – posameznik s prisotnimi več psihosomatskimi simptomi izkazuje višjo stopnjo prezentizma, a ga lahko zmanjša, če je redno nizko-zmerno intenzivno telesno aktiven.
Zaključki
- Rezultati kažejo, da lahko z zdravim življenjskim slogom oz. redno telesno aktivnostjo marsikatere zdravstvene težave preprečimo ali vsaj omilimo.
- Posamezniki, ki imajo manj psihosomatskih težav in tudi nižji odstotek izgube produktivnosti zaradi psihičnih in fizičnih zdravstvenih težav, so redno zmerno ali visoko intenzivno telesno aktivni oz. sledijo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, poleg aerobne vadbe izvajajo tudi vaje za moč ter so notranje motivirani za telesno aktivnost.
- Prisotnost zunanje motivacije se pomembno pozitivno povezuje tako s psihosomatskimi simptomi kot tudi z odstotkom izgube produktivnosti, nasprotno pa so notranje oblike regulacije (integrirana in intrinzična) pomembno negativno povezane s psihosomatskimi simptomi. Da bi s telesno aktivnostjo torej resnično krepili celotno psihofizično zdravje, je pomembno, da vsak izbere vadbo, ki mu ustreza, ki je skladna s sposobnostmi in značilnostmi, ki bo krepila kompetentnost in zadovoljevala potrebo po avtonomnosti. Katera telesna aktivnost je torej za zdravje najboljša? Tista, ki je skladna z drugimi osebnimi cilji in vrednotami, je posamezniku v izziv in hkrati zadovoljstvo.
- Prezentizem je skrit problem, ki pa je prisoten v vseh delovnih organizacijah. Rezultati kažejo, da imajo zaposleni s psihičnimi ali fizičnimi zdravstvenimi težavami na delovnem mestu manjši odstotek produktivnega časa kot zdravi zaposleni, in sicer se izgube poznajo na različnih področjih delovnih zahtev (pri upravljanju s časom, fizičnih zahtevah, duševno-medosebnih zahtevah in donosnih zahtevah). Manj produktivni zaposleni za organizacijo pomenijo izgubo, zato je spodbujanje ohranjanja in krepitev zdravja v korist vseh.
- Za učinkovito obvladovanje prezentizma morajo organizacije k problemu pristopiti celovito. Dobro je, če merjenje prezentizma poteka večkrat letno ter v kombinaciji s spremljanjem absentizma. Pri izbiri ukrepov se je potrebno zavedati, da so cilj organizacije zdravi zaposleni, torej ukrepi za obvladovanje absentizma ne smejo spodbujati prezentizma ter obratno. Pomemben korak pri ukrepih za zmanjševanje prezentizma je že sama ozaveščenost delodajalcev (in zaposlenih) o problemu, razlogih za prezentizem, njegovih posledicah ter potencialnih možnosti za njegovo obvladovanje, kar je tudi ključni prispevek te raziskave.
[1] Izraz prezentizem pomeni ”biti v službi”, vendar zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih stanj delovati slabše, kot običajno oziroma slabše, kot se od zaposlenega pričakuje.
[2] Psihosomatski simptomi so simptomi, ki nimajo organskega vzroka. Za psihosomatsko lahko smatramo vsako bolezen, kjer psihološki faktorji igrajo pomembno vlogo pri nastanku bolezni, so dejanski vzrok za nastanek bolezni ali sodelujejo pri vzdrževanju stanja obolelosti.