All Posts Tagged: metode ohlajanja

VROČINSKA KAP OB FIZIČNEM NAPORU: PRIKAZ PRIMERA

Avtorji: Nejc Planinc, Rihard Knafelj, Petra Zupet

Ključne besede: vročinska kap, metode ohlajanja, multiorganska odpoved.

Uvod

Vročinska kap ob fizičnem naporu nastane med telesno aktivnostjo, ko se toplota, ki nastane ob mišični aktivnosti, kopiči v telesu hitreje, kot se izgublja preko kože. Značilni sta povišana temperatura telesne sredice nad 40 °C z disfunkcijo centralnega živčnega sistema. Nastanek in napredovanje v multiorgansko odpoved sta povezana z akutnimi fiziološkimi spremembami, povezanimi s hipertermijo, direktnim citotoksičnim učinkom toplote, vnetnim odgovorom organizma in odpovedjo koagulacijskega sistema. Malo je študij o razširjenosti vročinske kapi pri športnikih, incidenca iz znane literature znaša 1.2/100.000 športnikov.

Predstavitev primera

31- letna bolnica je sodelovala v 12,5 km dolgem teku. Pred tekom je spila le 250 ml vode. Bila je zdrava in pred enim mesecem je odtekla maraton brez težav. Tokrat sta jo prijatelja začela spodbujati pri teku po približno 90 min teka in 5 km vzpona. Bila je vroča, zaripla, spila je še dodatna 2 dcl vode. Prijatelja sta jo posedla in začela hladiti. Potem se je prenehala pogovarjati, izgubila je zavest, še vedno je dihala. Ob prihodu reševalcev je bila izmerjena rektalna temperatura 41,5 °C, saturacija O2 97 %, krvni sladkor 7,0 mmol/l, krvni pritisk 100/70 mmHg in srčna frekvenca 160 utripov na minuto. Bolnica je začela bruhati, pojavili so se epileptični krči. Potrebno jo je bilo intubirati. Reševalci so jo hladili s fiziološko raztopino 1500 ml i.v. in jo obložili z ledom na vrat, pazduhe in dimlje. Na internistični prvi pomoči (IPP) so jo nadalje hladili s fiziološko raztopino 1500 ml i.v. in ledenimi oblogami, podpirali so tudi življenjske funkcije. Prvi EKG je pokazal sinusno tahikardijo z denivelacijo spojnice ST v spodnjih odvodih (II, III, aVF) ter prekordialnih (V3-V6) odvodih. Kontrolni EKG je pokazal sinusni ritem s frekvenco 86 utripov na minuto z negativnimi T valovi v odvodih III in aVF, sprememb ST spojnice pa ni bilo več. Zaradi povišanega troponina in EKG sprememb je bil narejen UZ srca, ki je bil v mejah normalne, razen minimalne mitralne regurgitacije v parasternalni projekciji.

Diskusija

Temperatur zraka (WBGT) na startu je bila 13,73 °C in v času kolapsa je 15,65 °C, kar ne predstavlja povečanega tveganja za vročinsko kap. Bolnica je utrpela hipertermijo in z njo povezane komplikacije zaradi nezadostne hidracije. Dehidracija in hipovolemija, v kombinaciji z vazodilatacijo, so vodili do hipotenzije, ki je bila zdravljena z agresivnim nadomeščanjem tekočin in vazoaktivnimi zdravili. Povišan troponin in EKG spremembe so bile posledica direktne toplotno povzročene poškodbe srčne mišice in s telesno aktivnostjo povezane povečane prepustnosti sarkoleme.

Zaključek

Vročinska kap ob fizičnem naporu je življenje ogrožajoče stanje, zato sta takojšnja prepoznava in zdravljenje s hlajenjem nujna za preživetje. Lahko se pojavi v vsakem vremenu, zato je potrebno vročinsko kap vključiti v diferencialno diagnozo in izmeriti rektalno temperaturo pri vsakem športniku, ki kolabira med fizičnim naporom.

 

 

Več...