Reševanje na ljubljanskem maratonu

Zakaj ljudje za avto skrbijo bolj kot zase?

Dr. Petra Zupet, strokovna direktorica Inštituta za medicino in šport v Ljubljani, specialistka medicine športa, že več kot deset let bdi nad medicinsko oskrbo na ljubljanskem maratonu. V intervjuju za Siol.net je poudarila pomembnost kvalitetnih preventivnih pregledov in dodala: »Večina ljudi sprejema, da je redni letni pregled za avto obvezen, in ga zato tudi opravi. Zakaj bi za avto skrbeli bolje kot zase?«

Dejstvo je, da imamo vedno več težav na otroških tekih, kar kaže na to, da gredo otroci občasno prek svojih sposobnosti, da zaradi izčrpanosti omedlevajo, bruhajo in podobno, medtem ko so pri odraslih nihanja.

Najmanj intervencij smo imela leta 2012, ko je na maratonu snežilo, saj so bili tekači še posebej previdni, največ pa jih imamo ob lepem vremenu, ko ljudje večkrat pretiravajo in skušajo doseči svoj rekord.

Sicer pa se nam to, kar se je zgodilo lani, ni še nikoli. Dva tekača sta na prvem oz. petem kilometru trase na maratonski oziroma polmaratonski razdalji doživela srčni infarkt. Že kdaj prej smo imeli reanimacijo, dveh takih primerov naenkrat pa še ne.

O pomenu preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov stroka ogromno govori in jih ravno zaradi tega, ker so med drugim namenjeni preprečevanju nenadnih srčnih smrti, tudi priporoča, vendar tako rekreativni kot tudi tekmovalni športniki to premalo »slišijo«.

Na nekaterih maratonih v tujini morajo udeleženci predložiti zdravniško spričevalo, ki dokazuje, da so sposobni naporov, ki jih prinaša tek. Na večini maratonov v tujini že zahtevajo zdravniško spričevalo, kar pomeni, da mora vsak, tudi rekreativni športnik, predhodno opraviti preventivni zdravstveni pregled.

Dejstvo je namreč, da smo med vadbo, ki je sicer zdrava, bolj ogroženi za pojav zapletov tihe srčno-žilne bolezni, ki se v mirovanju ne izrazi, izrazi pa se med aktivnostjo kot srčni zastoj. Pri neaktivni populaciji se srčna obolenja običajno kažejo v obliki tipične bolečine v prsih, ki se lahko širi v roko, čeljust, brado, zadihanosti, zmanjšane fizične sposobnosti in podobno. Te simptome lahko prepoznamo pravi čas in zato veliko teh smrti preprečimo.

Pri športnikih pa običajno ni nobenih opozorilnih znakov, prvi znak se kot srčni zastoj pokaže šele takrat, ko smo najbolj aktivni. Če zraven ni ustrezne zdravstvene oskrbe, lahko umremo. To je tudi razlog, da se preventivni zdravstveni pregledi tako poudarjajo. Športniki, ki redno vadijo, še posebej če gre za srednjo ali visoko intenzivno vadbo, bi morali opraviti preventivni zdravstveni pregled, ki vključuje pregled pri zdravniku, EKG, pregled krvi, pregled krvnega tlaka, obremenitveno testiranje.

Želela bi, da bi v Sloveniji uvedli kampanjo ozaveščanja, tako kot smo jo za uvedbo urgentnega pasu na cesti, ki nas uči, kako se umakniti s ceste, da omogočimo prostor reševalnemu vozilu. Nujno bi potrebovali še kampanjo na temo temeljnih postopkov oživljanja. Veliko slabše je namreč, če se bojimo pristopiti k osebi, ki je brez zavesti, da ne bi storili kaj narobe, kot pa če se lotimo oživljanja in smo proaktivni.

 

Povzeto po: Siol.net. Celoten intervju si lahko preberete na: https://siol.net/sportal/ljubljanski-maraton/specialistka-medicine-sporta-se-sprasuje-zakaj-ljudje-za-avto-skrbijo-bolj-kot-zase-480298