kolesarjenje

Telesna aktivnost in bolečina – kakšen je njun odnos?

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli za krepitev in ohranjanje zdravja potrebujejo vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, ki jo lahko nadomestijo s 75 minutami visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden. Poleg tega se za odrasle priporoča tudi, da vsaj dvakrat tedensko izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost. Za odrasle po 65. letu starosti se poleg tega priporoča tudi, da v svojo tedensko telesno dejavnost vključijo še vaje za ravnotežje, ki naj jih izvajajo vsaj trikrat tedensko [5]. Kljub priporočilom podatki Eurobarometra iz leta 2017 kažejo, da se približno polovica  (46%) Evropejcev nikoli ne ukvarja s športom, odstotek neaktivnih prebivalcev pa je v zadnjih letih postopoma naraščal. Slovenija na tem področju zaseda dobro mesto, saj je le slaba četrtina prebivalcev (24%) telesno neaktivnih, 25% se jih s športom ukvarja redko (3x na mesec ali redkeje), 36% se jih občasno ukvarja s športom (1 do 4x na teden), 15% prebivalcev pa je redno telesno aktivnih (vsaj 5x na teden) [11]. Kljub mnogim zdravstvenim koristim rekreacije pri mnogih odraslih torej še vedno prevladuje sedeči način življenja. Cremeans-Smith [4] je zato v svoji raziskavi preverila potencialno vlogo strahu pred bolečino pri izogibanju telesne aktivnosti na vzorcu zdrave populacije. Pričakovala je, da bodo posamezniki z večjim strahom pred bolečino izražali bolj negativna pričakovanja in poročali o manj pogosti vključenosti v telesno aktivnost.

boleče kolenoKaj sploh je bolečina?

Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine [9] neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina. Bolečina je vedno subjektivna. Vsak posameznik se uporabe besede nauči skozi izkušnje, povezane s poškodbo v zgodnjem življenju. Mnogi ljudje poročajo o bolečini kljub odsotnosti poškodbe tkiva ali kakršnega koli patofiziološkega vzroka, običajno zaradi psiholoških razlogov. Njihove izkušnje pa glede na subjektivno poročanje v večini primerov ni mogoče razlikovati od izkušenj zaradi poškodbe tkiva. To pomeni, da pri definiranju bolečine ne smemo govoriti o nujni povezanosti z dražljaji [9] in moramo vsako poročanje o bolečini enako obravnavati, ne glede na njen izvor.

Vloga strahu pred bolečino pri izogibanju telesne aktivnosti

Rezultati raziskave [4] so pokazali, da udeleženci z večjim strahom pred bolečino predvidevajo, da bodo izkusili manj koristi in več bolečine povezane s telesno aktivnostjo. Ta pričakovanja nato vplivajo na pogostost telesne aktivnosti udeležencev [4]. Natančneje so razmerja med strahom pred bolečino, pričakovanji, povezanimi s telesno aktivnostjo ter pogostostjo telesne aktivnosti prikazani na spodnji sliki:

Udeleženci, ki so poročali o večjem strahu pred bolečino, so pričakovali manj koristi od telesne aktivnosti in močnejše bolečine ob vključenosti v specifične fizične aktivnosti. V nasprotju s hipotezo avtorice strah pred bolečino ni bil neposredno povezan s pogostostjo telesne aktivnosti. Nadalje se je pokazalo, da so posamezniki, ki so pričakovali, da bodo občutili manj bolečine in več koristi zaradi telesne aktivnosti, pogosteje poročali o vključenosti v specifične fizične aktivnosti (gospodinjska opravila in prosti čas). Udeleženci, ki so pričakovali več koristi od telesne aktivnosti, so poročali o pogostejši tedenski rekreaciji, pričakovanja o resnosti bolečine pa niso bila neposredno povezana s pogostostjo telesne aktivnosti [4].

Ugotovljene so bile tudi razlike glede na spol, in sicer je bil strah pred bolečino negativno povezan z zaznanimi koristmi telesne aktivnosti pri ženskah ter pozitivno povezan s pogostostjo vključenosti v šport pri moških. To pomeni, da so moški z večjim strahom pred bolečino poročali o pogostejši vključenosti v telesno aktivnost (več dni na teden), ženske z večjim strahom pred bolečino pa o manj zaznanih koristnih učinkih telesne aktivnosti [4].

hoja po gozdu

Telesna aktivnost in občutenje bolečine

Čeprav je bolečina spremljevalka mnogih športnih dejavnosti, pa ravno telesna aktivnost istočasno vpliva na zmanjšano občutenje bolečine. Oba pojava, povezana z bolečino, si torej pri telesni aktivnosti nasprotujeta.

Znano je, da je telesna aktivnost učinkovita pri kliničnem zdravljenju bolečine in izboljšanju funkcioniranja pri različnih bolečinskih stanjih [8]. Nekaj ​​raziskav pa je preučevalo razmerje med občutljivostjo na bolečino in telesno aktivnostjo pri zdravih odraslih. Ellingson in sodelavci [6] so na vzorcu zdravih žensk ugotovili, da je bolj intenzivna telesna aktivnost pomembno povezana z manjšo intenzivnostjo bolečine. Študijo so na mlajših odraslih izvajali tudi Andrzejewski in sodelavci [2]. Rezultati so pokazali, da imajo posamezniki, ki so vključeni v visoko intenzivno telesno aktivnost, v primerjavi s tistimi, ki so le zmerno telesno aktivni, višji prag bolečine ob pritiskih na različna mesta skeletnih mišic. Anshel in Russel [3] sta pokazala še, da je aerobni trening povečal tolerančni prag bolečine pri udeležencih, ki so bili aktivni, v primerjavi s kontrolno skupino brez vadbe. Več raziskav zaključuje, da redna telesna vadba blagodejno vpliva na več bioloških mediatorjev (npr. serotonina, endogenih opioidov) zaviranja in lajšanja bolečine [1, 7, 10].

Bolečina je del obrambnega sistema telesa in je ključnega pomena za zdravo preživetje. Potrebno je torej, da telesu prisluhnemo, saj se lahko na ta način izognemo marsikateri (športni) poškodbi. Ker pri zdravljenju bolečine oz. njenem obvladovanju s svojim analgetičnim učinkom lahko pomaga tudi telesna aktivnost, pa je razumevanje ter upoštevanje vloge strahu pred bolečino lahko pomembno.

Andreja Petrovčič, dipl. psih.

 

Povzeto po:

[1] Aan het Rot, M., Collins, K. A. in Fitterling, H. L. (2009). Physical exercise and depression. Mount Sinai Journal of Medicine, 76(2), 04–214.

[2] Andrzejewski, W., Kassolik, K., Brzozowski, M. in Cymer, K. (2010). The influence of age and physical activity on the pressure sensitivity of soft tissues of the musculoskeletal system. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 14(4), 382–390.

[3] Anshel, M. H., Russell, K. G. (1994). Effect of aerobic and strength training on pain tolerance, pain appraisal and mood of unfit males as a function of pain location. Journal of Sport Sciences, 12(6), 535–547

[4] Cremeans-Smith, J. K. (2018). Fear of pain and the frequency with which healthy individuals engage in physical activity. International Journal of Sport and Exercise Psychology, 16(3), 300-312.

[5] Drev, A. (2013). Gibanje: telesno dejavni vsak dan. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Sneto s: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/gibanje_telesno_dejavni_vsak_dan.pdf

[6] Ellingson, L. D., Colbert, L. H. in Cook, D. B. (2012). Physical activity is related to pain sensitivity in healthy women. Medicine & Science in Sports & Exercise, 44(7), 1401–1406.

[7] Fitzgerald, C. T. in Carter, L. P. (2011). Possible role for glutamic acid decarboxylase in fibromyalgia symptoms: a conceptual model for chronic pain. Medical Hypotheses, 77(3), 409–415.

[8] Hoeger Bement, M. K. in Sluka, K. A. (2016). Exercise-induced hypoalgesia: An Evidence-based review. V: Sluka, K. A. (ur.). Pain Mechanisms and Management for the Physical Therapist (str. 177–202). Philadelphia: Wolters Kluwer.

[9] IASP (2019). IASP Terminology. Sneto s: https://www.iasppain.org/terminology?navItemNumber=576#Pain

[10] Lewis, G. N., Rice, D. A. in  McNair, P. J. (2012). Conditioned pain modulation in populations with chronic pain: a systematic review and meta-analysis. The Journal of Pain, 13(10), 936–944.

[11] Special Eurobarometer (2018). Sport and Physical Activity, sneto s: file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/ebs_472_en%20(1).pdf