All Posts in Category: Raziskovalni projekti

Evropsko združenje medicine šport & vadba na recept

Doc. dr. Petra Zupet je sodelovala na sestanku Znanstvene komisije Evropskega združenja medicine športa na Malti.

Tokrat je bil poudarek na projektu Telesne vadbe na recept,  ki ga v prakso kot pilotni projekt že uvajamo na Malti in, v okviru IMŠ, tudi v Sloveniji!

Več...

ANALIZA ZDRAVSTVENEGA STANJA PROSTOVOLJNIH GASILCEV V SLOVENIJI

Avtorji: Nejc Planinc, Matej Kokalj-Kokot, Ana Pajk, Petra Zupet

Ključne besede: prostovoljni gasilci, zdravstveno stanje, debelost, vadba na recept.

Uvod

Gasilci spadajo med poklice z največjo odsotnostjo z dela zaradi poškodb pri delu. Na letni ravni se pri delu poškoduje več kot 8-11 % poklicnih gasilcev, kar je vzrok 144 dni odsotnosti na 100 gasilcev. Raziskave v zadnjih letih kažejo na pomembno povezavo med odsotnostjo z dela pri poklicnih gasilcih in debelostjo. Višji indeks telesne mase (ITM) je povezan z večjo odsotnostjo pri delu. V ZDA so ocenili stroške, ki nastanejo zaradi odsotnosti gasilcev z dela, ki imajo ITM ≥ 35 (debelost razred II in III) na $1,682.90 letno, na $254.00 letno pri tistih, ki imajo ITM 30.0 – 34.9 (debelost razred I) in na $74.41 pri tistih, ki imajo ITM 25.0 – 29.9 (prekomerno težki).

Cilji

Namen naše raziskave je bil oceniti prevalenco debelosti in drugih kroničnih bolezni prostovoljnih gasilcev v Sloveniji in na podlagi rezultatov pripraviti predlog ukrepov za izboljšanje le-tega.

Metode

V raziskavo smo vključili 100 gasilcev petih prostovoljnih gasilskih društev. Povprečna starost je bila 35 let (min 17, max 63). 85 % je bilo moških. 50 % je bilo gasilcev, ki opravljajo najzahtevnejša opravila in uporabljajo izolirne dihalne aparate. Podatke smo pridobili v okviru rednih preventivnih zdravstvenih pregledov, ki sta jih izvedla dva specialista medicine dela, prometa in športa. Za predstavitev vzorca in pojavnosti posameznih kroničnih bolezni smo uporabili deskriptivne metode, za ugotavljanje razlik med navadnimi operativnimi gasilci in tistimi, ki uporabljajo izolirne dihalne aparate ter razlik med debelimi in normalno težkimi pa smo uporabili hi-kvadrat test. Za statistično pomembne smo upoštevali razlike α<0,05. Podatki so anonimni, posamezniki pa so se z uporabo njihovih podatkov za namen raziskave strinjali.

Rezultati

50 % gasilcev je bilo nekadilcev, 38,1 % kadilcev in 11,9 % nekdanjih kadilcev. 55,2 % je bilo telesno dovolj aktivnih glede na priporočila Evropskega združenja za medicino športa (EFSMA). 37 % je imelo normalno telesno težo, 42 % je bilo prekomerno težkih in 21% je bilo debelih. Prevalenca kroničnih bolezni je bila: kostno-mišična obolenja 24 %, arterijska hipertenzija 10 %, pljučne bolezni 4 %, srčna obolenja 2 %, sladkorna bolezen 1 %, psihična obolenja 1 % in nobenega rakavega obolenja. Med gasilci, ki pripadajo osnovni skupini, je bilo več debelosti, kot pri tistih, ki uporabljajo dihalne aparate (p=0,005). Debeli gasilci v obeh skupinah so imeli več kroničnih bolezni (p=0,000), predvsem zaradi višje pojavnosti arterijske hipertenzije (p=0,002) in srčnih obolenj (p=0,022).

Zaključek

Za izboljšanje zdravja prostovoljnih gasilcev je potrebno uvesti specifične preventivne in terapevtske strategije, ki se osredotočajo predvsem na nižanje pojavnosti debelosti, arterijske hipertenzije, srčnih obolenj in kostno-mišičnih obolenj. Gasilska društva so primerna oblika za uvajanje takšnih skupinskih intervencij, zato je naš naslednji korak uvedba Vadbe na Recept® po EFSMA priporočilih v vseh pet obravnavanih društev.

Več...

VROČINSKA KAP OB FIZIČNEM NAPORU: PRIKAZ PRIMERA

Avtorji: Nejc Planinc, Rihard Knafelj, Petra Zupet

Ključne besede: vročinska kap, metode ohlajanja, multiorganska odpoved.

Uvod

Vročinska kap ob fizičnem naporu nastane med telesno aktivnostjo, ko se toplota, ki nastane ob mišični aktivnosti, kopiči v telesu hitreje, kot se izgublja preko kože. Značilni sta povišana temperatura telesne sredice nad 40 °C z disfunkcijo centralnega živčnega sistema. Nastanek in napredovanje v multiorgansko odpoved sta povezana z akutnimi fiziološkimi spremembami, povezanimi s hipertermijo, direktnim citotoksičnim učinkom toplote, vnetnim odgovorom organizma in odpovedjo koagulacijskega sistema. Malo je študij o razširjenosti vročinske kapi pri športnikih, incidenca iz znane literature znaša 1.2/100.000 športnikov.

Predstavitev primera

31- letna bolnica je sodelovala v 12,5 km dolgem teku. Pred tekom je spila le 250 ml vode. Bila je zdrava in pred enim mesecem je odtekla maraton brez težav. Tokrat sta jo prijatelja začela spodbujati pri teku po približno 90 min teka in 5 km vzpona. Bila je vroča, zaripla, spila je še dodatna 2 dcl vode. Prijatelja sta jo posedla in začela hladiti. Potem se je prenehala pogovarjati, izgubila je zavest, še vedno je dihala. Ob prihodu reševalcev je bila izmerjena rektalna temperatura 41,5 °C, saturacija O2 97 %, krvni sladkor 7,0 mmol/l, krvni pritisk 100/70 mmHg in srčna frekvenca 160 utripov na minuto. Bolnica je začela bruhati, pojavili so se epileptični krči. Potrebno jo je bilo intubirati. Reševalci so jo hladili s fiziološko raztopino 1500 ml i.v. in jo obložili z ledom na vrat, pazduhe in dimlje. Na internistični prvi pomoči (IPP) so jo nadalje hladili s fiziološko raztopino 1500 ml i.v. in ledenimi oblogami, podpirali so tudi življenjske funkcije. Prvi EKG je pokazal sinusno tahikardijo z denivelacijo spojnice ST v spodnjih odvodih (II, III, aVF) ter prekordialnih (V3-V6) odvodih. Kontrolni EKG je pokazal sinusni ritem s frekvenco 86 utripov na minuto z negativnimi T valovi v odvodih III in aVF, sprememb ST spojnice pa ni bilo več. Zaradi povišanega troponina in EKG sprememb je bil narejen UZ srca, ki je bil v mejah normalne, razen minimalne mitralne regurgitacije v parasternalni projekciji.

Diskusija

Temperatur zraka (WBGT) na startu je bila 13,73 °C in v času kolapsa je 15,65 °C, kar ne predstavlja povečanega tveganja za vročinsko kap. Bolnica je utrpela hipertermijo in z njo povezane komplikacije zaradi nezadostne hidracije. Dehidracija in hipovolemija, v kombinaciji z vazodilatacijo, so vodili do hipotenzije, ki je bila zdravljena z agresivnim nadomeščanjem tekočin in vazoaktivnimi zdravili. Povišan troponin in EKG spremembe so bile posledica direktne toplotno povzročene poškodbe srčne mišice in s telesno aktivnostjo povezane povečane prepustnosti sarkoleme.

Zaključek

Vročinska kap ob fizičnem naporu je življenje ogrožajoče stanje, zato sta takojšnja prepoznava in zdravljenje s hlajenjem nujna za preživetje. Lahko se pojavi v vsakem vremenu, zato je potrebno vročinsko kap vključiti v diferencialno diagnozo in izmeriti rektalno temperaturo pri vsakem športniku, ki kolabira med fizičnim naporom.

 

 

Več...

POMANJKANJE ŽELEZA PRI MLADIH ŠPORTNIKIH V SLOVENIJI

POMANJKANJE ŽELEZA PRI MLADIH ŠPORTNIKIH V SLOVENIJI (raziskovalno-aplikativni projekt)

Avtorji: Zala Novak, Blaž Kacijan, Petra Zupet

Ključne besede: športnik, zaloge železa, pomanjkanje železa.

Predmet in cilj raziskave:

Železo igra pomembno vlogo pri vzdržljivostni vadbi športnika, saj je vpleteno v različne biokemične in fiziološke procese v telesu. Za ohranjanje zadostnih telesnih zalog železa je potrebno zaužiti zadostno količino železa. Ob intenzivni vadbi se železo izgublja, zato so športniki še posebej dovzetni za zmanjšanje telesnih zalog železa. Športnice so zaradi vsakomesečne izgube krvi z menstruacijo še toliko bolj ogrožene. Pomanjkanje železa, tudi brez zaznavne anemije, povzroča upad zmogljivosti športnika.

Zato je namen naše raziskave ugotoviti status železa pri mladih tekmovalnih športnikih in športnicah v Sloveniji.

Cilji raziskave so ugotoviti prevalenco pomanjkanja železa pri mladih slovenskih tekmovalnih športnicah in športnikih na splošno in v posameznih športnih panogah, definirati bolj ogrožene skupine in na podlagi tega pripraviti plan ukrepov za preprečevanje pomanjkanja železa v specifični športni populaciji.

Več...

UPAD FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI V PROCESU STARANJA

UPAD FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI V PROCESU STARANJA (raziskovalni projekt)

Avtorji: Sara Vidmar, Matej Drobnič, Vesna Zadnik, Petra Zupet

Ključne besede: tek, maraton, starost, spol.

Povzetek:

UVOD: Funkcionalne sposobnosti v procesu staranja upadajo. Cilj naloge je bil ugotoviti, kakšna je dejanska sprememba povprečnih rezultatov na 10-, 21- in 42-kilometrski razdalji glede na starost in spol.

METODE: V raziskavo smo vključili vse tekače 19. Ljubljanskega maratona, ki so uspešno pretekli določeno razdaljo. Podatke o spolu in starosti tekačev smo pridobili iz javno dostopnih baz. Trende sprememb povprečnih časov na pretečenih razdaljah v odvisnosti od starosti in spola smo analizirali z log-linearno regresijo stičnih točk v statističnem programu Joinpoint.

REZULTATI: Ugotovili smo, da se na 10-kilometrski razdalji rezultati teka do 17. leta pri moških v povprečju izboljšujejo za 2,19 % letno, nato pa se postopno začnejo slabšati. Pri ženskah se do 23. leta povprečni rezultati najprej slabšajo za 0,62 % letno, potem do 46. leta sprememb ne beležimo, nato opažamo slabšanje do 78. leta. Na 21-kilometrski razdalji se pri moških do 62. leta povprečni čas letno viša za 0,16 %, po tem obdobju pa za 1,01 %. Pri ženskah na isti razdalji med 18. in 41. letom sprememb ne beležimo, nato se povprečni čas viša za 0,34 % letno. Med moškimi na 42-kilometrski razdalji se povprečni rezultati skozi vsa obdobja slabšajo. Pri ženskah upada v rezultatih na tej razdalji do 26. leta ne beležimo, pozneje se slabšajo v povprečju za 0,26 % letno.

ZAKLJUČEK: Na podlagi povprečnih časov, lahko z gotovostjo potrdimo, da se funkcionalne sposobnosti tekačev slabšajo v odvisnosti od starosti in spola.

Več...

POJAVNOST BOLEČINE V KRIŽU PRI SLOVENSKIH VESLAČIH

POJAVNOST BOLEČINE V KRIŽU PRI SLOVENSKIH VESLAČIH (raziskovalni projekt)

Avtorja: Natalija Hauptman, Petra Zupet

Ključne besede: bolečina v križu, veslanje, dejavniki tveganja.

Povzetek:

UVOD: Bolečina v križu (BVK) pri veslačih predstavlja eno največjih zdravstvenih težav in lahko vodi do pomembne odsotnosti na treningih in tekmah. Zato smo želeli preveriti pojav BVK pri slovenskih veslačih in izluščiti nekatere dejavnike tveganja za nastanek BVK v različnih starostnih obdobjih.

METODE: V raziskavi je sodelovalo 86 veslačev in veslačic, ki veslajo na tekmovalnem nivoju. Od tega je bilo 56 veslačev s povprečno starostjo 16±3,4 let in 30 veslačic s povprečno starostjo 16±3,5 let. Izpolnili so anketni vprašalnik, povzet po Standardiziranem nordijskem vprašalniku za ugotavljanje pojavnosti kostno-mišičnih simptomov v delovni populaciji (Bahr et al, 2004). Mi smo ga prilagodili za našo uporabo in ga specificirali na obremenitve pri veslanju. Za ugotavljanje razlik v kategoričnih spremenljivkah smo uporabili hi-kvadrat test, za ugotavljanje razlik v zveznih spremenljivkah pa t-test. Za statistično značilne razlike v spremenljivkah smo upoštevali p<0,05.

REZULTATI: Dejavniki tveganja se v različnih starostnih kategorijah razlikujejo, in sicer se je moški spol kot pomemben dejavnik tveganja za nastanek BVK izkazal v mladinski kategoriji (p=0,008), število ur treninga na teden in število ur treninga na dan sta pomembna dejavnika tveganja za BVK pri mladincih in mladinkah (p=0,037 in p=0,008), število ur treninga na ergometru se je izkazalo za dejavnik tveganja pri pionirjih in pionirkah (p=0,001), in mlajših mladincih in mladinkah (p=0,009), sprememba sloga veslanja je pomembna pri mladincih in mladinkah (p=0,050), prisotnost mišično-skeletnih bolezni pri celotni populaciji veslačev (p=0,003) in še posebej pri pionirjih in pionirkah (p=0,012) in prisotnost BVK pri starših in sorodnikih pri celotni populaciji veslačev (p=0,045).

ZAKLJUČEK: Pojavnost BVK pri veslačih narašča do mladinske kategorije ter se nato ne spremeni. Pojavnost se pomembno razlikuje med spoloma, nanjo pa vplivajo številni dejavniki tveganja, ki se v različnih starostnih obdobjih razlikujejo.

Več...

PREVENTIVNA VADBA PRI MLADIH ROKOMETAŠICAH

PREVENTIVNA VADBA PRI MLADIH ROKOMETAŠICAH (aplikativni projekt)

Avtorja: Dea Borjančič, Petra Zupet

Ključne besede: športna poškodba, funkcionalno testiranje, preprečevanje poškodb, mladostnik, rokomet.

Povzetek:

UVOD: Zadnja leta narašča število otrok in mladostnikov vključenih v razne športne aktivnosti. Posledično raste tudi število športnih poškodb že pri mladih športnikih. Pomembno je, da se tega zavedamo in da to število poizkušamo zmanjšati. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali lahko z uvajanjem preventivne vadbe v trenažne procese vplivamo na izboljšanje nekaterih motoričnih sposobnosti in osnovnih gibalnih vzorcev ter posledično zmanjšamo prisotnost bolečin pri mladih rokometašicah.

METODE DELA: V raziskavo smo vključili 16 rokometašic rokometašic med 10. in 14. letom starosti, vse članice Ženskega rokometnega kluba v Sežani vsaj 1 leto. Dvakrat so izpolnile vprašalnik o prisotnosti in pogostosti poškodb in bolečin in sicer pred in po dvomesečni preventivni vadbi. Pred začetkom preventivne vadbe smo izvedli funkcionalno testiranje (Functional movement screen; FMS) ter sklop tekalnih, skakalnih in ravnotežnih testov. Na podlagi rezultatov smo naredili preventivni vadbeni načrt in ga vpeljali v treninge, tri krat tedensko po 15 minut na začetku vsakega treninga. Po dvomesečni vadbi smo testiranje ponovili in rezultate primerjali ter statistično obdelali. Za ugotavljanje napredka v vrednostih posamičnih spremenljivk po vadbi v primerjavi z vrednostmi pred vadbo smo za kategorične spremenljivke (vrednosti 0, 1, 2 in 3 pri FMS) uporabili hi-kvadrat test, za zvezne spremenljivke, t-test oziroma Wilcoxonov neparametrični test. Ali se zvezne spremenljivke razporejajo normalno ali ne smo ugotavljali s pomočjo skewness in kurtosis. Za statistično značilne razlike v spremenljivkah smo upoštevali p<0,05.

REZULTATI: Rezultati statistične analize so pokazali, da je po vadbi prišlo do izboljšanja izvedbe globokega počepa (p=0,022), testa stabilnosti trupa (p=0,04), stoje na eni nogi z zaprtimi očmi (levo: p=0,008; desno: p=0,032), ter skupnih rezultatih točk FMS testiranja (p=0,001). Skupni povprečni rezultati FMS testiranja se dvigne za 2,9 točke Pri ostalih testih statistično značilne razlike nismo uspeli dokazati. Posamezni rezultati pa kažejo, da po preventivni vadbi nobena deklica ni nazadovala, vse deklice namreč po vadbi dosegajo enake ali boljše rezultate. Uspeli smo tudi zmanjšati prisotnost ter pogostost bolečin.

Več...