All Posts in Category: Objave

Nagradna igra Rehband kompresijske nogavice

Nagradna igra za kompresijske nogavice Rehband

Na naši Facebook strani smo v mesecu juniju, v sodelovanju s spletno trgovino eleven.si, izvedli nagradno igro, kjer smo podarjali kompresijske nogavice Rehband. Med vsemi sodelujočimi smo izžrebali nagrajenca, ki prejme to super nagrado.

Oseba, ki je imela srečo pri žrebu pa je:
Slavko Kržič, ki tako prejme REHBAND kompresijske nogavice

Čestitke nagrajencu in prijetno uporabo.

Vas pa vabimo, da si ogledate še našo spletno stran in naše storitve. Več TUKAJ.

Več...
Paket za začet

Paket za začet

PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLED Z MERJENJEM TELESNE SESTAVE IMŠ
• pregled pri zdravniku specialistu medicine športa s pregledom zdravstvene dokumentacije
• merjenje telesne sestave (telesna višina, telesna masa, indeks telesne mase, odstotek maščevja, pusta telesna masa, ocena mišične mase, ocena vsebnosti vode v telesu, ocena bazalne presnove)
• meritev krvnega tlaka v mirovanju
• elektrokardiogram v mirovanju
• spirometrija
• triažni pregled vida
• laboratorijske preiskave krvi in urina
• izdaja zdravniškega spričevala in mnenja

2 TRENINGA S TRENERJEM IN PLAN TRENINGOV
• uvodni pogovor o ciljih vadbe
• funkcionalna ocena gibalnih sposobnosti posameznika
• izdelava mesečnega programa vadbe ob upoštevanju zdravniških priporočil
• izvedba dveh treningov s trenerjem

3 MESEČNA KARTA GYM24

KONČNO MERJENJE TELESNE SESTAVE IMŠ
(pregled napredka po 3 mesecih)

Paket za začet predstavitev

Več...
raziskava proteinske ploscice

Raziskava o vplivu uživanja proteinske ploščice pri tekačih / maratoncih / triatloncih

IMŠ skupaj z UP FVZ vabi k sodelovanju

Na UP Fakulteti za vede o zdravju vabimo k sodelovanju 20 aktivnih maratoncev / triatloncev ali tekačev na daljše proge. Testirali bomo nov proteinski izdelek obogaten z dodatki za športnike, zasnovan na osnovi žit, ki bi pripomogel k uspešnejši regeneraciji in zmogljivosti.

Potek raziskave: Raziskava bo trajala 3 tedne. Za klinično študijo potrebujemo 20 tekačev, ki jih bomo razdelili v dve skupini. Obe skupini bosta 20 dni uživali proteinske ploščice (10 dni novo testirano ploščico + 10 dni ploščico, ki je že v prodaji).  Meritve bomo opravljali 4-krat: pred med in po raziskavi in bodo potekale na UP FVZ v Izoli.

Opravljene meritve: krvna slika, meritve telesne sestave, analiza prehrane

Kaj boste izvedeli: Pridobili boste podatke o vaših prehrani, krvni sliki in analizi telesne sestave.

Prijave zbiramo na: mihaela.jurdana@upr.si ali tadeja.jakus@upr.si

Več...

11. EFSMA kongres medicina športa 3.–5. 10. 2019, Portorož, Slovenija

11. EFSMA kongres medicina športa se bo odvijal od 3. do 5. oktobra 2019 v Portorožu.

Konferenca bo pokrivala naslednje teme:

  • razvoj elitnih mladih atletov,
  • medicinski kriteriji za izbiro v športu,
  • nadziranje zdravja atletov,
  • preventiva v medicini športa,
  • oskrba poškodb in vrnitev v šport,
  • predpis telovadbe za preventivo in terapijo.

Več: 11th EFSMA Congress of Sports Medicine

Več...

Wearable Technologies Conference EUROPE 2019 , 5.-6. februar, Minhen.

Pridobite možnost mreženja z direktorjem Wearable Technologies Christianom Stammelom in njegovim unikatnim ekosistemom , ki bo razpravljal kako lahko povzdignete potencial vašega podjetja na tržišču nošene opreme.

Več kot 60 visoko nivojskih govorcev z Bayer, Elan, Casio, Gore, Microsoft in STMicroelectronics vam bodo podali najnovejše vpoglede v svoje aplikacije in strategije digitalizacije s pomočjo IoT in WT rešitev, ki pospešujejo poslovni razvoj.

WT | Wearable Technologies Conference EUROPE 2019 in Munich on February 5 and 6

Več...

Kako postati in ostati motiviran za telesno aktivnost?

Redna fizična aktivnost je zelo koristna za zdravje ter za telesno in psihološko blagostanje. Kljub temu pa v sodobni družbi še vedno le manjšina odraslih poroča o stopnji telesne aktivnosti, ki je združljiva z večino javnih zdravstvenih smernic. Približno 40% odraslih Evropejcev se strinja s trditvijo, da jih telesna aktivnost ne privlači dovolj in bi v prostem času raje počeli kaj drugega. Kako torej (p)ostati motiviran in izvleči več zadovoljstva iz vedenja, za katerega vemo, da nam koristi?

Pomanjkanje motivacije za rekreacijo lahko v splošnem razložimo z dvema vrstama dejavnikov. Prvi je ta, da posamezniki niso dovolj zainteresirani za telesno aktivnost ali ne cenijo dovolj njenih rezultatov, da bi rekreacijo postavili kot svojo prioriteto. Mnogi posamezniki se soočajo s konfliktom med usklajevanjem izobrazbe, kariere, družinskih obveznosti, pogosto tudi na račun časa in sredstev, ki bi jih bilo mogoče vložiti v redno telesno aktivnost. Drugi dejavnik pomanjkanja motivacije pa je občutek, da posameznik ni dovolj kompetenten pri telesnih aktivnostih – občutek, da bodisi ni dovolj fizično pripravljen ali mu oviro predstavljajo določene zdravstvene omejitve, s katerimi se lahko sooča.

Telesna aktivnost in teorija samodoločenosti

Poleg posameznikov, ki so nemotivirani, obstajajo še posamezniki, katerih vzdrževanje redne telesne aktivnosti je kratkotrajno. Velik odstotek ljudi se ukvarja z rekreacijo zaradi zunanjih motivatorjev, kjer udeležba v dejavnosti, kot so npr. obisk fitnesa ali tek, temelji na občutku “moram” namesto “resnično želim”. Kontrolirane oblike motivacije so prevladujoče takrat, kadar telesna aktivnost ni ocenjena kot pomembna sama po sebi, ampak zgolj koristna pri doseganju drugega cilja. To je navadno izboljšanje videza oz. telesne postave ali doseg neke druge nagrade.

Teorija samodoločenosti (SDT) je ena izmed najbolj celostnih in empirično podprtih teorij motivacije. Teorija se ne osredotoča na to, koliko motivacije ima posameznik, ampak v ospredje postavlja kvalitativni vidik motivacije, ki je osnova za različna vedenja. Osnovna delitev teorije samodoločenosti motivacijo deli na avtonomno (samodoločeno) in kontrolirano (nesamodoločeno). Avtonomno delovanje je mogoče tako v primeru intrinzične kot ekstrinzične motivacije.

Intrinzična motivacija je opredeljena kot opravljanje dejavnosti zaradi lastnega inherentnega zadovoljstva. Posameznik takrat uživa v aktivnosti sami, čuti navdušenje, zadovoljstvo in mu čas pri tem hitro mineva. Tudi rekreativni šport in telesna vadba se vsaj do določene mere lahko izvajata zgolj zaradi užitka, zadovoljstva ali izziva sodelovanja v telesni aktivnosti. V nasprotju z intrinzično motivacijo, se ekstrinzična motivacija nanaša na izvajanje neke aktivnosti zaradi instrumentalnih razlogov, torej je dejavnost le sredstvo za doseganje drugega cilja. Ekstrinzična motivacija je tako opredeljena kot motivacija, pri kateri posameznik aktivnosti izvaja zaradi nekih pozitivnih posledic, ki si jih želi, ali pa zaradi negativnih posledic, ki se jim posameznik želi izogniti.

Teorija samodoločenosti pa konceptualizira štiri tipi ekstrinzične regulacije, ki se razlikujejo glede na stopnjo samodoločenosti; obstaja torej več vrst ekstrinzične motivacije na kontinuumu od kontroliranih do avtonomnih: zunanja regulacija (kadar vedenje posameznika usmerjajo zunanji dejavniki, npr. otipljive nagrade in kazni; npr. posameznik vadi zato, da pomiri svojega zdravnika), introjecirana oz. ponotranjena regulacija (kadar vedenje posameznika usmerjajo notranji občutki, npr. sramota, krivda in ponos; posameznik teče, ker je po teku ponosen nase), identificirana regulacija (kadar se posameznik v aktivnost prostovoljno vključi zaradi ocenjene vrednosti in koristnosti, ki jo le-ta prinaša; npr. posameznik hodi v fitnes, ker verjame, da vadba koristi zdravju njegovih mišic in kosti) in integrirana regulacija (vključevanje v dejavnost, ker je skladna z drugimi osebnimi cilji in vrednotami posameznika; npr. posameznik teče, ker verjame, da je tekač in je zato tek skladen z njegovo identiteto). Med popolnoma avtonomno usmerjeno vrsto motivacije pa štejemo intrinzično motivacijo (ko je vključenost v aktivnost povezana z lastnim interesom, izzivom in zadovoljstvom, ki ga aktivnost prinaša; npr. posameznik, ki je intrinzično motiviran, plava, ker uživa v občutku, kako se telo giblje skozi vodo).

Za nesamodoločene oblike zunanje motivacije se v teoriji samodoločenosti predpostavlja, da kratkoročno regulirajo (ali motivirajo) vedenje, vendar vedenja dolgoročno ne vzdržujejo. Tudi rezultati raziskav dosledno kažejo na pozitiven odnos med bolj avtonomnimi oblikami motivacije in vzdrževanjem telesne aktivnosti ter izboljšanim psihološkim blagostanjem, pri čemer intrinzična motivacija najbolje napoveduje dolgotrajno vztrajanje v telesni aktivnosti. Ta podatek utemeljuje dejstvo, zakaj so vztrajni socialni in medicinski pritiski za izgubo telesne teže ali na sploh udeležbo v športu neprimerni za spodbujanje trajnega povečanja telesne aktivnosti prebivalstva.

Kljub tem ugotovitvam pa je bilo dokazano, da nekateri ljudje lahko vztrajajo pri športu, čeprav so zunanje motivirani. V študiji, ki je vključevala posameznike, ki so redno telesno aktivni, so avtorji ugotovili, da posamezniki, ki so preokupirani s športom ali ki trenirajo pogosteje, kažejo identificirano regulacijo. Poleg tega so posamezniki, ki doživljajo negativne čustvene posledice (jezo, depresija) ob opustitvi vadbe, pogosteje nagnjeni k introjecirani (ponotranjeni) regulaciji.

Postavljanje ciljev

V procesu motiviranja velja tehnika postavljanja ciljev za eno najučinkovitejših metod. Posameznikom je v pomoč za sprožitev in ohranjanje zdravega načina življenja, in sicer tako pri telesni aktivnosti kot pri prehranskih navadah. Proces postavljanja ciljev omogoča sistematično odločanje o tem, kaj si želimo doseči. Če vemo, kaj želimo, se na to tudi lažje osredotočimo in se postopoma približujemo cilju.

Zakaj postavljanje ciljev izboljša učinkovitost, pojasnjujejo štirje mehanizmi:

  • postavljanje ciljev osredotoča in usmerja posameznikovo aktivnost;
  • regulira posameznikovo vlaganje truda (težji kot je cilj, več truda je vloženega)
  • povečuje vztrajnost, saj je napor potrebno vlagati, dokler ni cilj dosežen;
  • lahko spodbuja razvoj novih strategij za izboljšanje učinkovitosti.

Kakšni so dobri cilji?

  1. Specifični cilji usmerjajo dejavnost učinkoviteje in bolj zanesljivo kot nejasni ali splošni cilji. Cilja “imet več kondicije” ali “shujšati” sta presplošna, saj posameznik ne ve natančno, kdaj bo cilj dosežen. Nasprotno cilja “preteči 10km pod 60min” ali “shujšati 5kg” posameznika jasno obveščata, kaj mora storiti. Čeprav laično mislimo, da posameznik vlaga največ truda, kadar je njegov cilj “delati po najboljših močeh”, raziskave tega ne potrjujejo. Cilj “delati po najboljših močeh” namreč ni dovolj specifičen, da bi vodil do maksimalne zmogljivosti.
  2. Težki cilji oz. cilji, ki so posamezniku izziv, omogočajo boljše rezultate kot zmerni ali lahki cilji. Izjava sicer predpostavlja, da ima posameznik določene sposobnosti. Cilji naj bojo torej realistični – ne tako težki, da jih posameznik ni sposoben doseči, prav tako pa ne prelahki, saj delovanje ne bo optimalno. Učinkovit cilj je tisti, ki je specifičen in izziv za posameznika, saj le-ta vodi do maksimalne zmogljivosti.
  3. Kratkoročni cilji so učinkovito sredstvo za doseganje dolgoročnih ciljev. Postavitev kratkoročnih ciljev preprečuje posamezniku, da bi končni cilj videl kot preveč oddaljen ali prezahteven za njegove sposobnosti.
  4. Pri postavljanju ciljev je ključnega pomena tudi povratna informacija oz. informacija o napredku v zvezi s ciljem, zato je potrebno vmesno preverjanje. To pomeni, da morajo biti cilji merljivi in časovno opredeljeni.

V splošnem so povezave med postavitvijo ciljev in uspešnostjo rezultatov najmočnejše, ko si posamezniki postavijo specifične, dovolj visoke cilje (ki so jim izziv), so zavezani, vlagajo napor za dosego ciljev, vztrajajo kljub oviram in imajo visoko stopnjo samozaupanja.

Transteoretični model spreminjanja vedenja

Spreminjanje vedenja posameznikov pa je treba razumeti kot večstopenjski proces. To pomeni, da se posamezniki premikajo skozi različne stopnje, preden se odločijo za spremembo vedenja. Takšno stopenjsko spreminjanja vedenja lahko obravnavamo v okviru transteoretičnega modela spreminjanja vedenja, ki sta ga postavila Prochaska in Di Clemente (1992). Transteoretični model spreminjanja vedenja predstavlja idejo o tem, da posameznik v procesu ukvarjanja z telesno aktivnostjo prehaja skozi več različnih faz. Prva je faza predkontemplacije, v kateri se posameznik ne ukvarja s športno aktivnostjo in tudi nima namena tega spremeniti. V drugi fazi, fazi kontemplacije, posamezniki še niso vključeni v proces športne vadbe, a imajo namen začeti v bližnji prihodnosti (npr. v šestih mesecih). V
fazi priprave se oseba sicer ukvarja z vadbo, vendar ne več kot dvakrat tedensko. V fazi ukvarjanja so posamezniki redno aktivni (trikrat ali večkrat na teden), a skupno manj kot šest mesecev. Osebe se šele v naslednji fazi, to je faza vzdrževanja, redno ukvarjajo z rekreacijo več kot šest mesecev. Gibanje med posameznimi fazami naj bi bilo ciklično, ne pa linearno. Približno 50 % ljudi preneha vaditi že v prvih treh do šestih mesecih in se pogosto vrne k starim navadam, kar imenujemo relaps.

Čeprav ima telesna aktivnost mnogo pozitivnih učinkov, zgolj njihovo poznavanje ne zagotavlja vztrajanja v športu pri večini posameznikov. Motivacija je dinamični proces, ki vedenje usmerja k ciljem, povečuje njegovo vztrajnost in intenzivnost ter človeka opremlja z energijo, ki je potrebna za doseganje ciljev. Harter (1978) v svoji teoriji zaznane kompetentnosti pravi, da posamezniki želijo biti dobri na določenih področjih. Uspeh v zahtevnih aktivnostih ter podpora pomembnih bližnjih oseb (npr. staršev, partnerja, prijateljev, trenerja, otrok) sta dejavnika, ki povečujeta zaznano kompetentnost in nadzor. To
spodbuja pozitivna čustvena stanja, npr. užitek, kar pa povečuje motivacijo za nadaljevanje aktivnosti na tem področju. V športu oz. telesni aktivnosti bo posameznik torej najlažje vztrajal, če si bo izbral obliko rekreacije, v kateri se bo počutil dober, uspešen in bo v njej tudi užival.

Avtorica: Andreja Petrovčič, dipl. psih.

Povzeto po:

Duncan, L. R., Hall, C. R., Wilson, P. M. in Jenny, O. (2010). Exercise motivation: a cross-sectional analysis examining its relationships with frequency, intensity, and duration of exercise. The international journal of behavioral nutrition and physical activity, 7, 7.

Harter, S. (1978). Effectance motivation reconsidered. Human Development, 21, 34–64.

Locke, E., A. in Latham, G. P. (1985). The Application of Goal Setting to Sports. Journal of Sport Psychology, 7, 205–222.

Paxton, R. J., Taylor, W. C., Hudnall, G. E. in Christie, J. (2012). Goal Setting to Promote a Health Lifestyle. International Proceedings of Chemical, Biological & Environmental Engineering, 39, 101–105.

Prochaska, J. in Di Clemente, C. (1992). Stages of Change in the Modification Problem Behaviors. Progress in Behavior Modification, 28, 183–218.

Teixeira, P.J., Carraça, E.V., Markland, D., Silva, M.N. in Ryan, R.M. (2012). Exercise, physical activity, and self-determination theory: a systematic review. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 9(78).

Več...

IMŠ na mednarodni konferenci medicine športa Medica

Med 13. in 14. novembrom 2018 smo sodelovali pri pripravi Mednarodne konference Medica medicine in športa v Dusseldorfu. Konferenca Medica, ki je bila ustanovljena leta 2013, je z leti zrasla v največjo zadevo na področju medicine, ki privabi vse ključne strokovnjake na področju medicine športa. Mednarodni strokovnjaki na področju medicine športa, strokovanjeki športnih znanosti, profesionalni atleti, športni tehnologi in ostali izvajalci v industriji športa so tako dva dni sodelovali pri izmenjavi znanj, formatov, medicinskih terapij in inovativnih produktov za preventivo, trening, okrevanje inrehabilitacijo.

Več...
Humanitarno-medicinska odprava Nangoma 2019

Podpiramo humanitarno-medicinsko odpravo Nangoma 2019

Kaj se te dni da dobiti za pet evrov? Banjico sladoleda? Dve kavi? Vsekakor ne prav dosti. Pa vendar je to znesek, ki otroku v Zambiji plača en semester pridobivanja znanja v šoli. Nepredstavljivo kajne? Še bolj pa dejstvo, da že teh pet evrov za marsikoga predstavlja nepremostljivo oviro. To je realnost, v katero se prihodnje leto podajamo Lucija Rejc, Tina Poličnik, Špela Vasle, Anja Voljavec in Boštjan Trpin, ekipa zdravnice, dveh absolventk medicine, psihologinje absolventke medicine in zdravstvenika.

Odpravljamo se v mesto Nangoma v Zambiji, ki se nahaja malo zahodno od glavnega mesta Lusake. V tamkajšnji misijonski bolnišnici bomo od julija do septembra 2019. Bolnišnica predstavlja osrednjo ustanovo zdravstvene pomoči za območje, kjer prebiva približno 78.000 ljudi. Na voljo je 75 postelj, ki si jih morajo bolniki včasih deliti. Osebja primanjkuje, saj so tam zaposleni le dva zdravnika, dva farmacevta, sedemnajst medicinskih sester in sedem babic. Vsak dan se v bolnišnici poleg redne zdravstvene oskrbe prebivalstva rodi 3-5 otrok. Za primerjavo: le v krajnski bolnišnici, ki je po številu porodov primerljiva (3,9 na dan), je kar 139 zaposlenih.

Večina prebivalstva je še vedno brez elektrike, brez pitne vode in pogosto brez hrane. Prehrana je zelo enolična  in marsikdaj vzrok različnim boleznim. Velik problem prestavljajo podhranjenost in velik umrljivost otrok, predvsem zaradi malarije, HIV-a, tuberkuloze in driske ob črevesnih okužbah. Otroci do 5 let z malarijo predstavljajo polovico hospitalizacij, HIV pozitivnih pa je kar 14,3 % prebivalcev med 15 in 49 leti. Tretjina otrok izgubi enega ali oba starša, preden odraste.

Žalostno je dejstvo, da je veliko bolezni, ki v Zambiji vzamejo največ življenj, mogoče učinkovito preprečevati ali zdraviti. Lokalnim prebivalcem bi radi ponudili naše znanje ne samo z zdravljenjem ampak tudi z izobraževanjem in izvajanjem preventivnih programov.

Delujemo pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino. Ta vsako leto organizira več odprav v države na ogroženem območju, kjer so ljudje zaradi hude revščine, slabe infrastrukture in pomanjkanja usposobljenega osebja prikrajšani za osnovno zdravstveno oskrbo. Naslednje leto smo na vrsti mi. Zavedamo se, tako kot že mnogi pred nami, da stanja ne bomo spremenili čez noč. Radi pa bi prispevali svoj delček s svojim znanjem, strokovnim delom, nakupom medicinskih pripomočkov in zdravil, pa tudi s finančno pomočjo, ki bolnišnici omogoča, da se krepi in razvija ter tako pripomore k večji samozadostnosti.

Kako nam lahko pomagate?

Uresničitev odprave je povezana z visokimi stroški in sloni izključno na donacijah, sponzorstvih in prostovoljnih prispevkih. S tem namenom vas vabimo, da nam z donacijo pomagate za bolj pravičen svet, v katerem je zdravstvena oskrba dostopna vsakomur.

  • Sredstva nam lahko nakažete na spodnji račun:
UNIVERZA V LJUBLJANI
MEDICINSKA FAKULTETA
VRAZOV TRG 2
1000 LJUBLJANA
TRR: SI56 011006030708380 
SKLIC: 250578-18 (zelo pomembno je, da se ga vpiše!)

NAMEN: Nangoma 2019

  • Za namene odprave zbiramo tudi sanitetni material: predvsem kanile, urinske katetre, obloge za kronične rane, šive (Vycril 2/0) in sete za čiščenje ran. V Nangomi pridejo prav tudi (lahko rabljena) očala. V kolikor bi nam želeli podariti materiale, nas prosim kontaktirajte na nangoma2019@gmail.comali drugega izmed naših kontaktov.
  • Našo odpravo lahko podprete tudi tako da našo prošnjo posredujete naprej, nas všečkate na naši Facebook strani, nas spremljate na Instagramu in delite naše objave.
Več...

Vadba za zdravo hrbtenico

Današnji način življenja zajema vedno več telesne neaktivnosti in zasedenosti bodisi doma ali na delovnem mestu. Telesna neaktivnost in sedeč življenjski slog sta močno povezana s prekomerno telesno težo, z oslabelostjo srca in slabim ožiljem, s povišanim krvnim pritiskom, z odvečnimi maščobami v krvi, s sladkorno boleznijo in s splošno zmanjšano odpornostjo proti raznim boleznim. Med naštete bolezni sodijo tudi kostno – mišične težave, kot je bolečina v križu.

Po nekaterih ocenah se med 60 % in 80 % ljudi vsaj enkrat tekom njihovega življenja sreča z bolečinami v hrbtu. Raziskave kažejo, da je pri mlajših starostnih skupinah skoraj 80% bolečin v križu posledica zmanjšanja gibljivosti v sklepih gibalnega aparata in od neustreznega mišičnega steznika, ki naj bi podpiral hrbtenico.

Večina teh bolečin se pojavi v spodnjem oziroma ledvenem delu hrbta. Čeprav se problema včasih zavedamo, pa za svojo hrbtenico ne storimo veliko, saj so nekateri mnenja, da jim je zdrava hrbtenica dana v naprej. Ne zavedajo se, kakšne obremenitve prinašajo nepravilni gibalni vzorci ter kakšne posledice ima lahko to na naše življenje.

Bolečine v križu oziroma ledvenem delu hrbta so lahko akutne narave ali pa posledica preobremenitev.

Z redno telesno aktivnostjo in vadbo lahko preprečimo nastanek bolečin, omilimo že prisotno bolečino, zmanjšamo tveganje za nastanek bolečin pri vsakodnevnih aktivnostih in vplivamo na to, da že prisotna bolečina ne preide v kronično bolezensko stanje.

Vadba, ki jo ponujamo na Inštitutu za medicino in šport je prilagojena za paciente z bolečinami v hrbtu.

Pacientom podajamo ustrezne vsebine vadbe moči, vzdržljivosti, propriocepcije in gibljivosti. Skozi različne vadbene vsebine vadeče najprej naučimo pravilnih gibalnih vzorcev, nato se osredotočimo na pridobivanje vzdržljivosti v moči in kasneje v krepitev mišic. Vzporedno izbiramo vaje s katerimi  odpravljamo morebitna mišična nesorazmerja in izboljšujemo gibljivost, ter propriocepcijo.

Vadba je primerna za

Osebe s kroničnimi, nespecifičnimi bolečinami v ledvenem delu hrbta ali vrata.   Osebe po poškodbah hrbtenice, katerim je svetovana nadaljnja strokovno vodena telesna aktivnost.

Vadba je možna 2x ali 3x tedensko po 1 uro. Cena mesečne vadbe po promocijski ceni je 48 € (2x tedensko) in 69 € (3x tedensko). Promocijsko ceno vam omogoča Inštitut za medicino in šport.

Kaj nudimo?

Vadbo v manjših skupinah (do 6 oseb), začetne kineziološke meritve (motorični testi, telesna sestava, vprašalnik) in periodično spremljanje napredka.

Kje?

Vadba bo potekala v prostorih Zdravstvenega centra Dravlje, Cesta na poljane 24, v telovadnici Inštituta za medicino in šport (prvo nadstropje).

Informacije o vadbi in prostih terminih lahko pridobite na tel. št. 030 478 652.

Avtor: Aljaž Valič, dipl. kin.

Več...
Reševanje na ljubljanskem maratonu

Zakaj ljudje za avto skrbijo bolj kot zase?

Dr. Petra Zupet, strokovna direktorica Inštituta za medicino in šport v Ljubljani, specialistka medicine športa, že več kot deset let bdi nad medicinsko oskrbo na ljubljanskem maratonu. V intervjuju za Siol.net je poudarila pomembnost kvalitetnih preventivnih pregledov in dodala: »Večina ljudi sprejema, da je redni letni pregled za avto obvezen, in ga zato tudi opravi. Zakaj bi za avto skrbeli bolje kot zase?«

Dejstvo je, da imamo vedno več težav na otroških tekih, kar kaže na to, da gredo otroci občasno prek svojih sposobnosti, da zaradi izčrpanosti omedlevajo, bruhajo in podobno, medtem ko so pri odraslih nihanja.

Najmanj intervencij smo imela leta 2012, ko je na maratonu snežilo, saj so bili tekači še posebej previdni, največ pa jih imamo ob lepem vremenu, ko ljudje večkrat pretiravajo in skušajo doseči svoj rekord.

Sicer pa se nam to, kar se je zgodilo lani, ni še nikoli. Dva tekača sta na prvem oz. petem kilometru trase na maratonski oziroma polmaratonski razdalji doživela srčni infarkt. Že kdaj prej smo imeli reanimacijo, dveh takih primerov naenkrat pa še ne.

O pomenu preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov stroka ogromno govori in jih ravno zaradi tega, ker so med drugim namenjeni preprečevanju nenadnih srčnih smrti, tudi priporoča, vendar tako rekreativni kot tudi tekmovalni športniki to premalo »slišijo«.

Na nekaterih maratonih v tujini morajo udeleženci predložiti zdravniško spričevalo, ki dokazuje, da so sposobni naporov, ki jih prinaša tek. Na večini maratonov v tujini že zahtevajo zdravniško spričevalo, kar pomeni, da mora vsak, tudi rekreativni športnik, predhodno opraviti preventivni zdravstveni pregled.

Dejstvo je namreč, da smo med vadbo, ki je sicer zdrava, bolj ogroženi za pojav zapletov tihe srčno-žilne bolezni, ki se v mirovanju ne izrazi, izrazi pa se med aktivnostjo kot srčni zastoj. Pri neaktivni populaciji se srčna obolenja običajno kažejo v obliki tipične bolečine v prsih, ki se lahko širi v roko, čeljust, brado, zadihanosti, zmanjšane fizične sposobnosti in podobno. Te simptome lahko prepoznamo pravi čas in zato veliko teh smrti preprečimo.

Pri športnikih pa običajno ni nobenih opozorilnih znakov, prvi znak se kot srčni zastoj pokaže šele takrat, ko smo najbolj aktivni. Če zraven ni ustrezne zdravstvene oskrbe, lahko umremo. To je tudi razlog, da se preventivni zdravstveni pregledi tako poudarjajo. Športniki, ki redno vadijo, še posebej če gre za srednjo ali visoko intenzivno vadbo, bi morali opraviti preventivni zdravstveni pregled, ki vključuje pregled pri zdravniku, EKG, pregled krvi, pregled krvnega tlaka, obremenitveno testiranje.

Želela bi, da bi v Sloveniji uvedli kampanjo ozaveščanja, tako kot smo jo za uvedbo urgentnega pasu na cesti, ki nas uči, kako se umakniti s ceste, da omogočimo prostor reševalnemu vozilu. Nujno bi potrebovali še kampanjo na temo temeljnih postopkov oživljanja. Veliko slabše je namreč, če se bojimo pristopiti k osebi, ki je brez zavesti, da ne bi storili kaj narobe, kot pa če se lotimo oživljanja in smo proaktivni.

 

Povzeto po: Siol.net. Celoten intervju si lahko preberete na: https://siol.net/sportal/ljubljanski-maraton/specialistka-medicine-sporta-se-sprasuje-zakaj-ljudje-za-avto-skrbijo-bolj-kot-zase-480298

Več...