All Posts in Category: Objave

Skrb za duševno zdravje in blagostanje v času epidemije

Pripravila: Andreja Petrovčič, mag. psih.

Kriza ob koronavirusu prinaša številne psihološke posledice – od realnih strahov pred okužbo, tesnobo zaradi zamišljanja apokaliptičnih scenarijev, napetosti zaradi finančnih stisk ter potrebo po obvladovanju dramatičnih sprememb na osebnem ter kariernem področju [6]. V času epidemije in izolacije lahko zato izkusite obdobja tesnobe, zaskrbljenosti, panike, občutkov nemoči, težav s pozornostjo in spanjem, jeze, zmanjšane želje po komunikaciji z ljudmi, pretirane pozornosti na telo in zdravje. Na delovnem mestu boste morda poskušali premagati stres in utrujenost s predanostjo delu, pri tem pa zanikali potrebo po počitku in okrevanju, želeli ostati doma, težje poiskali smisel opravljanja svojega dela [3]. Pomembno se je zavedati, da so to povsem običajne reakcije na trenutno situacijo. 

Strategije obvladovanja zaskrbljenosti in stresa

V času povečanih zahtev delovnega mesta, spreminjajočih se navodil in vseprisotnega strahu pred okužbo sebe ali drugih, si lahko pomagate tako, da poskrbite za svoje osnovne potrebe [3]:

  • Doma bodite redno telesno aktivni, prehranjujte se zdravo, izogibajte se večjim količinam hitre hrane, sladkarij, kofeina, alkohola in tobaka.
  • Poskrbite za zadostno količino spanja.
  • Čas porabite namerno – pomagajte si z načrtovanjem urnika aktivnosti (kot je npr. priprava obrokov, telesna aktivnost, domača opravila, igra z otroki). Prav rutina in posledično predvidljivost posameznikom pomaga vzdrževati občutek reda, smisla ter nadzora nad situacijo. Rutina znotraj družine je koristna tudi pri obvladovanju zmerne stopnje impulzivnosti in nasprotovalnega vedenja pri otrocih, saj jim ponuja občutek varnosti [1, 5].
  • Na delovnem mestu poskrbite za redno in zdravo prehrano ter hidracijo. Prav tako je pomembno, da ste si sodelavci drug drugemu v oporo.

Uravnavajte stres

  • Načrtujte čas v dnevu za sprostitev in skrb zase.
  • Ohranjajte stike z drugimi ljudmi preko telefona, socialnih medijev, elektronske pošte – ker pa je preko spleta otežena neverbalna komunikacija, marsičesa ne moremo na enak način zaznati, zato bodite pozorni in občutljivi na to, da svoja sporočila jasno in natančno poveste ter predvsem, da pozorno poslušate.
  • Doma in na delu se osredotočite na stvari, ki jih lahko nadzirate, ter na pozitivne vidike vašega osebnega in službenega življenja.
  • Informirajte se na strokovnih in zaupanja vrednih spletnih straneh (npr. NIJZ).
  • Omejite količino časa, ki ga namenite medijem – novosti preverite 2 do 3 krat dnevno, pogostejše preverjanje ni potrebno. Ob neprestanem spremljanju in preverjanju različnih številk in podatkov se namreč lahko začne pojavljati občutek nemoči in pretirane zaskrbljenosti [7]. Raziskave tudi kažejo, da če opazujemo zaskrbljene in tesnobne ljudi ali smo v stiku z njimi, bo naš živčni sistem na to morda reagiral s podobnim stanjem. Zato je pomembno, da se usmerimo v aktivnosti, ki nam dajejo občutek smisla in varnosti, novice pa spremljamo toliko, da smo ustrezno informirani. Naša pomirjenost bo blagodejno vplivala tudi na naše bližnje [8].
  • Postavite meje, npr.: »Ta trenutek se ne želim pogovarjati o koronavirusu.« ali »Hvala za pomoč in brskanje po spletu, vendar trenutno ne želim prebirati člankov in novic.«

Ko začutite močna, neprijetna čustva ali se ujamete v vrtinec negativnih misli, si lahko pomagate tudi z vajami čuječnosti [2]. Vaja STOP vam lahko pomaga, da izstopite iz misli, v katerih nastajajo vedno novi in novi katastrofalni scenariji ali ko vas preplavljajo močna, neprijetna čustva. Vajo si v spomin lahko prikličete z besedo STOP. Vsaka črka predstavlja njen korak.

  • S – Stop. Ustavi se za trenutek.
  • T – Trenutek za dih. Le opazi nekaj svojih vdihov in izdihov.
  • O – Opazuj svoje misli, čustva, telesne občutke, zunanje dražljaje, kot so zvoki, barve, vonjave … Bodi v tem trenutku in le opazuj, kaj se dogaja z odprtostjo in nepresojajočim, sočutnim odnosom.
  • P – Pojdi naprej v dan z zavedanjem, ki si ga ravnokar dosegel/la.

Ohranjanje dobrih partnerskih in družinskih odnosov

Nove razmere so nekaterim družinam prinesle precej več skupnega časa, kar je priložnost za zbližanje in povezanost, v drugih pa bodo na dan prišli konflikti, ki so sicer zaradi obilice dela in drugih opravkov prikriti. Če denimo preživimo veliko časa skupaj v majhnem stanovanju, je ogrožena tudi temeljna potreba po avtonomiji in zasebnosti [8]. Za ohranjanje dobrega odnosa je pomembno, da ne predpostavljamo, kako se partner počuti, ampak ga o tem vprašamo. Pogosto imamo namreč občutek, da drugi doživljajo enaka čustva ali misli kot mi, vendar temu ni tako. Na podlagi predpostavk lahko postavljamo lažna pričakovanja, posledično pa se v odnosu ustvarjajo zamere. Druga ključna stvar je ohranjanje komunikacije. Ko stres in napetost naraščata, je odprt dialog pogosto težko vzdrževati. Potrudite se, da svoje misli izražate čim bolj jasno. Ko ste razburjeni, je koristno uporabiti t.i. »jaz stavke«, ki jih je v 70-ih letih uvedel Gordon, da bi izboljšal družinsko komunikacijo. Jaz stavki so deklarativni stavki, ki opisujejo misel, občutek ali drugo izkušnjo v prvi osebi, npr. »Jaz sem vznemirjen.« Z uporabo jaz stavka oseba poudari, da gre za subjektivno prepričanje in dopušča prostor za druge percepcije ali mišljenja. Za vzdrževanje dobrih odnosov je pomembna tudi potrpežljivost. Ne odreagirajte prehitro – ko smo jezni, ne razmišljamo jasno. Namesto, da partnerja napadete, poskusite navesti, kako se počutite, kaj želite ali potrebujete. Potrudite se poiskati kompromis, ki bo za oba sprejemljiv [4, 6]. 

Kaj pa športniki?

Širjenje koronavirusa in preventivni ukrepi za njegovo zajezitev v veliki meri vplivajo tudi na življenje športnikov. Sekcija za psihologijo športa športnikom priporoča, da skrbite za svojo varnost in dobro informiranost, ostanete mirni ter opazujete svoje razmišljanje. Pomembno je namreč preprečiti, da misli prevzamejo nadzor – pozornost je bolje preusmeriti na kaj drugega (npr. na kakšno besedo, misel ali aktivnost, ki nas pomirja in vzdržuje dobro razpoloženje) in sprejeti stvari takšne, kakršne so (ne moremo vedno nadzorovati vsega, kar se okrog nas dogaja). Sekcija za psihologijo športa dodaja, da športniki preventivne ukrepe sprejmite kot novo stalnico, opazujte dogajanje ter si postavite nove cilje. Zaradi koronavirusa odpadajo številna tekmovanja, za zimske športe se je sezona predhodno zaključila, poletnim športom se bo spremenil urnik glede začetka sezone in glede glavnih tekmovanj. Zato je potrebno prilagoditi način treningov in dnevno rutino ter si postaviti nove cilje (npr. pogovorite se s trenerjem in spremljevalnim osebjem o tem, kaj in kako trenirati; zastavite si nove cilje glede na trenutno situacijo; morda lahko delate na kakšni specifični spretnosti, naredite vse za to, da boste ostali dobro pripravljeni in se s trenerjem in spremstvom dogovorite za treninge in njihovo vsebino). Tako kot za ostale, je tudi za športnike pomembno, da poskrbite za online druženje in čas usmerite v osebne projekte.

Kdaj poiskati pomoč?

Trenutna epidemološka situacija vpliva na vsakega izmed nas in lahko se zgodi, da boste pri soočanju s stresom potrebovali pomoč strokovnjaka. Znaki, na katere bodite pozorni, so [3]:

  • zmedenost, težave pri komunikaciji;
  • težave s spominom;
  • težave pri sprejemanju odločitev;
  • nepotrebna in neznačilna tveganja vedenja;
  • znižan obseg pozornosti, težave s koncentracijo;
  • nezmožnost sprostiti se v prostem času;
  • odklanjanje sledenju navodil;
  • nezmožnost oditi z dela;
  • zloraba drog ali alkohola;

Povzeto po:

[1] Allen, C. W. (2020). How to protect your mental health during a quarantine. Dostopno na: https://news.virginia.edu/content/how-protect-your-mental-health-during-quarantine

[2] Bajt, M. (2020). Vaje, ki so nam lahko v pomoč v času izolacije zaradi izbruha koronavirusa. Dostopno na: http://www.dps.si/wp-content/uploads/2020/04/Vaje-%C4%8Duje%C4%8Dnosti-Maja-Bajt.pdf

[3] Čili za delo (b.d.). Ohranjanje dobrega psihičnega počutja v času soočanja s SARS-COV-2 (COVID-19). 

[4] Gallagher, S. (2020). Coronavirus: How to ensure your relationships survive self-isolation. Dostopno na: https://www.independent.co.uk/life-style/love-sex/coronavirus-tips-self-isolation-family-partner-argument-a9411851.html

[5] Lanza in Drabick (2011). Family routine moderates the relation between child impulsivity and oppositional defiant disorder symptoms. Journal of Abnormal Child Psychology, 39, 83–94.

[6] Rosenblum, A. (2020). How to survive a coronavirus quarantine – and save your relationship. Dostopno na: https://www.haaretz.com/world-news/.premium-how-to-survive-a-coronavirus-quarantine-and-save-your-relationship-1.8678974

[7] Sekcija za psihologijo športa (2020). Psihološki vpliv koronavirusa in nekaj priporočil za športnike. Dostopno na: http://www.dps.si/wp-content/uploads/2020/04/Ukrepi-za-%C5%A1portnike.pdf

[8] Žvelc, G. (2020). Psihoterapevt dr. Gregor Žvelc o tem, kako preživeti epidemijo koronavirusa. Dostopno na: https://www.delo.si/novice/slovenija/psihoterapevt-gregor-zvelc-o-tem-kako-preziveti-epidemijo-koronavirusa-da-ne-preide-v-epidemijo-tesnobe-289291.html

Več...

Ste imeli kdaj zdravstvene težave, zaradi katerih bi upravičeno ostali doma, pa ste vseeno odšli v službo?

Povezanost telesne aktivnosti, psihosomatskih simptomov in prezentizma

UL, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Rezultati magistrskega dela (2019). Avtorica: Andreja Petrovčič; Mentorica: izr. prof. dr. Eva Boštjančič

 

Narava odnosa med konstrukti prezentizma[1], telesne aktivnosti in psihosomatskih simptomov[2] je še vedno precej neraziskano področje. Namen magistrske raziskave je bil izboljšanje prepoznavnosti problematike prezentizma v okviru promocije zdravja na delovnem mestu. Na vzorcu slovenskih zaposlenih smo želeli preučiti odnose med zgoraj navedenimi konstrukti in preveriti potencialno vlogo telesne aktivnosti kot preventivnega orodja za manjšo prisotnost psihosomatskih simptomov ter prezentizma.

V raziskavo je bilo vključenih 514 zaposlenih Slovencev, od tega 211 moških (41 %) in 303 žensk (59 %). Povprečna starost udeležencev je bila 37 let (SD = 10,7; min = 19, max = 68). 129 (25 %) udeležencev je imelo zaključeno OŠ, nižje ali srednje poklicno izobraževanje, gimnazijsko, srednje-tehniško ali višješolsko izobraževanje, 207 (40 %) udeležencev je zaključilo visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.), 178 (35 %) vključenih v raziskavo pa je zaključilo magisterij (2. bol. st.) ali doktorat znanosti.  V raziskavi smo uporabili tri vprašalnike, in sicer Vprašalnik o bolnikovem zdravju (The Patient Health Questionnaire – PHQ-15; Pfizer Inc, 1990s), Vprašalnik omejitev pri delu (The Work Limitations Questionnaire – WLQ; Lerner in Amick, 2001) in Stanfordsko lestvico prezentizma (Stanford Presenteeism Scale – SPS-6; Merck & Co., Inc. in Stanford University School of Medicine, 2001), ter sklop vprašanj o telesni aktivnosti.

Rezultati so pokazali, da na slovenskem vzorcu zaposlenih obstaja pomembna povezava med psihosomatskimi simptomi in prezentizmom. Dobljeni rezultati potrjujejo, da zaposleni s prisotnimi več psihosomatskimi simptomi ne zmorejo ustrezno delovati na delovnem mestu in je produktivnost pri njihovem delu nižja. S prezentizmom so pomembno povezane tudi nekatere spremenljivke telesne aktivnosti, in sicer pogostost, trajanje telesne aktivnosti, zmerno intenzivna in visoko intenzivna telesna aktivnost, splošna ocena telesne aktivnosti, aerobna vadba in vaje za moč ter zunanja regulacija. Čeprav so povezave med spremenljivkami nizke, rezultati nakazujejo pozitiven učinek telesne aktivnosti na stopnjo prezentizma. Zanimive so tudi ugotovitve glede povezanosti motivacije za telesno aktivnost in prezentizma. Rezultati kažejo, da je prisotnost zunanje motivacije povezana z večjo stopnjo prezentizma. To pomeni, da zunanja motivacija (kadar smo telesno aktivni zaradi zunanjih dejavnikov, npr. otipljivih nagrad in kazni – posameznik vadi zato, da pomiri svojega zdravnika ali da izgubi telesno težo) dolgoročno vedenja ne vzdržuje, zato se pozitivni učinki telesne aktivnosti na znižanje izgube produktivnosti ne pokažejo. Med psihosomatskimi simptomi in spremenljivkami telesne aktivnosti se je pokazalo nekaj pomembnih povezav, ki so zelo podobne povezavam med prezentizmom in telesno aktivnostjo. Tudi psihosomatski simptomi so se pomembno negativno povezovali s pogostostjo telesne aktivnosti, trajanjem telesne aktivnosti, pogostostjo zmerno-intenzivne ter visoko-intenzivne telesne aktivnosti, splošno oceno telesne aktivnosti,  aerobno telesno aktivnostjo in vajami za moč. Ugotovitve torej kažejo, da posamezniki, ki aerobno vadbo ali vaje za moč, zmerno- in visoko intenzivno izvajajo večkrat na teden, in pri katerih posamezna telesna aktivnost traja dlje časa, poročajo o nižji stopnji psihosomatski simptomov. Tudi v primeru psihosomatskih simptomov, povezanih s telesno aktivnostjo, se je pokazalo, da prisotnost zunanje motivacije pomeni več psihosomatskih simptomov, nasprotno pa so bolj avtonomne, notranje oblike motivacije (ko je vključenost v aktivnost povezana z lastnim interesom, izzivom in zadovoljstvom, ki ga aktivnost prinaša) povezane z manj psihosomatskimi težavami.

V raziskavi smo preverili tudi povezanost prezentizma in absentizma (odsotnosti z dela). Stopnja prezentizma in stopnja absentizma sta bili na vzorcu slovenskih zaposlenih pozitivno povezani. Rezultat lahko kaže na to, da odsotnost zaradi bolezni spodbuja zdravje, saj ponuja prostor za telesno in duševno okrevanje po naporu ali bolezni. Poleg tega je prezentizem običajno v večji meri odvisen od psihičnih težav, za razliko od absentizma, ki praviloma spremlja posameznike s somatskimi (telesnimi) težavami. Posamezniki torej psihične težave verjetno zaznavajo kot manj resne oz. manj zdravju škodljive, zato se ne odločijo za bolniško odsotnost, ampak kljub težavam odidejo na delo. Psihične težave so namreč težje opredeljive, posamezniki o njih težje poročajo in se posledično verjetno izogibajo tako obisku zdravnika kot odločitvi za bolniško odsotnost. Morda se zaposlenim mnogokrat celo ne zdi upravičeno, da bi ostali doma, če nimajo prisotnih jasnih in dovolj resnih telesnih simptomov, npr. povišane telesne temperature.

V nadaljevanju smo s pomočjo regresijskih modelov želeli ugotoviti, ali je na podlagi določenih spremenljivk telesne aktivnosti možno napovedati prisotnost psihosomatskih simptomov in stopnje prezentizma.

ali je na podlagi določenih spremenljivk telesne aktivnosti možno napovedati prisotnost psihosomatskih simptomov in stopnje prezentizma

Na sliki je z rdečo barvo prikazan regresijski model za napovedovanje prezentizma (merjen kot odstotek izgube produktivnosti). Izkazalo se je, da imajo nižji delež izgube produktivnosti zaradi prezentizma starejši, tisti zaposleni, ki so ustrezno telesno aktivni (dosegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije) ter posamezniki, ki so redno telesno aktivni in izvajajo aerobno vadbo. Z zeleno barvo je označen regresijski model za napovedovanje psihosomatskih simptomov – manj psihosomatskih simptomov imajo moški, starejši, višje izobraženi (1. bol. stopnja ali več) ter posamezniki, ki so redno telesno aktivni in izvajajo aerobno vadbo. Z modro barvo je prikazana moderatorska vloga psihosomatskih simptomov pri povezanosti med telesno vadbo in prezentizmom. Rezultati so potrdili, da na slovenskem vzorcu zaposlenih odnos med telesno aktivnostjo in prezentizmom moderira prisotnost psihosomatskih simptomov. To pomeni, da bo pri zaposlenih, ki namenijo več ur za nizko do zmerno intenzivno telesno aktivnost, izguba produktivnosti nižja, še posebej kadar so prisotni psihosomatski simptomi. Povedano drugače, posameznik, ki je pogosteje telesno aktiven, ima nižjo stopnjo prezentizma tudi zaradi manj prisotnih psihosomatskih simptomov. Pojavlja pa se vprašanje, ali so v odnosu prezentizma, telesne aktivnosti in psihosomatskih simptomov moderator psihosomatski simptomi ali je morda telesna aktivnost – posameznik s prisotnimi več psihosomatskimi simptomi izkazuje višjo stopnjo prezentizma, a ga lahko zmanjša, če je redno nizko-zmerno intenzivno telesno aktiven.

Zaključki

  • Rezultati kažejo, da lahko z zdravim življenjskim slogom oz. redno telesno aktivnostjo marsikatere zdravstvene težave preprečimo ali vsaj omilimo.
  • Posamezniki, ki imajo manj psihosomatskih težav in tudi nižji odstotek izgube produktivnosti zaradi psihičnih in fizičnih zdravstvenih težav, so redno zmerno ali visoko intenzivno telesno aktivni oz. sledijo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, poleg aerobne vadbe izvajajo tudi vaje za moč ter so notranje motivirani za telesno aktivnost.
  • Prisotnost zunanje motivacije se pomembno pozitivno povezuje tako s psihosomatskimi simptomi kot tudi z odstotkom izgube produktivnosti, nasprotno pa so notranje oblike regulacije (integrirana in intrinzična) pomembno negativno povezane s psihosomatskimi simptomi. Da bi s telesno aktivnostjo torej resnično krepili celotno psihofizično zdravje, je pomembno, da vsak izbere vadbo, ki mu ustreza, ki je skladna s sposobnostmi in značilnostmi, ki bo krepila kompetentnost in zadovoljevala potrebo po avtonomnosti. Katera telesna aktivnost je torej za zdravje najboljša? Tista, ki je skladna z drugimi osebnimi cilji in vrednotami, je posamezniku v izziv in hkrati zadovoljstvo.
  • Prezentizem je skrit problem, ki pa je prisoten v vseh delovnih organizacijah. Rezultati kažejo, da imajo zaposleni s psihičnimi ali fizičnimi zdravstvenimi težavami na delovnem mestu manjši odstotek produktivnega časa kot zdravi zaposleni, in sicer se izgube poznajo na različnih področjih delovnih zahtev (pri upravljanju s časom, fizičnih zahtevah, duševno-medosebnih zahtevah in donosnih zahtevah). Manj produktivni zaposleni za organizacijo pomenijo izgubo, zato je spodbujanje ohranjanja in krepitev zdravja v korist vseh.
  • Za učinkovito obvladovanje prezentizma morajo organizacije k problemu pristopiti celovito. Dobro je, če merjenje prezentizma poteka večkrat letno ter v kombinaciji s spremljanjem absentizma. Pri izbiri ukrepov se je potrebno zavedati, da so cilj organizacije zdravi zaposleni, torej ukrepi za obvladovanje absentizma ne smejo spodbujati prezentizma ter obratno. Pomemben korak pri ukrepih za zmanjševanje prezentizma je že sama ozaveščenost delodajalcev (in zaposlenih) o problemu, razlogih za prezentizem, njegovih posledicah ter potencialnih možnosti za njegovo obvladovanje, kar je tudi ključni prispevek te raziskave.

[1] Izraz prezentizem pomeni ”biti v službi”, vendar zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih stanj delovati slabše, kot običajno oziroma slabše, kot se od zaposlenega pričakuje.

[2] Psihosomatski simptomi so simptomi, ki nimajo organskega vzroka. Za psihosomatsko lahko smatramo vsako bolezen, kjer psihološki faktorji igrajo pomembno vlogo pri nastanku bolezni, so dejanski vzrok za nastanek bolezni ali sodelujejo pri vzdrževanju stanja obolelosti.

Več...
IMŠ nagrajuje v oktobru

Nagrajenci nagradne igre »IMŠ nagrajuje«

Na naši Facebook strani smo v oktobru (ter delno v novembru) izvedli nagradno igro, ki je potekala skupaj z dvema partnerjema. To sta blagovna znamka ICE POWER (ki jo v Sloveniji zastopa podjetje VPD, Bled, d. o. o.) in blagovna znamka REHBAND (ki jo v Sloveniji zastopa podjetje ELEVEN SPORT, d. o. o.). Tako smo podeljevali kar tri pakete, in sicer paket IMŠ (3 paket masaže hrbta), paket ICE POWER (magnezijeva krema in MSM hladilni gel) ter paket REHBAND (BASIC zaščita za gleženj in zapestje).

Žreb je tokrat določil naslednje tri nagrajenke:

  • 1x IMŠ paket (3x športna masaža hrbta) prejme Ida Plevnik Bavčar
  • 1x ICE POWER PAKET (magnezijeva krema in MSM hladilni gel) prejme Viktorija Kante
  • 1x REHBAND paket zaščite (BASIC ščitnik za gleženj in zapestje) prejme Katja Pfeifer

Ob tem bi radi čestitali vsem nagrajencem in jim zaželeli prijetno uporabo.

Vas pa vabimo, da si ogledate še našo spletno stran in naše storitve. Več TUKAJ.

Več...
V Portorožu zaključen 11. Kongres medicine in športa (EFSMA)

V Portorožu zaključen 11. Kongres medicine in športa (EFSMA)

V soboto se je v Portorožu, natančneje v Hotelu Bernardin, zaključil 11. Kongres medicine in športa (EFSMA), ki je potekal od 3. do 5. oktobra 2019. Kongres je prvič v zgodovini organizacij tega kongresa gostila Slovenija, kar je veliko priznanje za Združenje medicine športa Slovenije, ki je organizirala ta kongres.

Kongres, ki je bil namenjen vsem ki se ukvarjajo (bodisi jih zanima) športna medicina, se je v enajsti izvedbi udeležilo več kot 450 udeležencev iz 42 držav s celega sveta.  Glavni temi kongresa sta bili pomoč zdravim mladim športnikom in vadba na recept kot preventiva za zdravje in kot terapija. Doc. dr. Petra Zupet, predsednica kongresa ter tudi lastnica našega Inštituta za medicino in šport, je o samem dogodku povedala: ”Veseli me, da so bili na letošnjem evropskem Kongresu medicine in športa prisotni tako posamezniki na začetku svoje medicinske, športne poti, kot izkušeni predstavniki iz številnih držav, saj sta bila izmenjava znanj in posredovanje izkušenj tako na najvišji možni ravni. Vsebina in aktualnost predavanj je bila ključ do velikega obiska kongresa. Veseli me, da smo z organizacijo kongresa Slovenijo postavili ob bok vsem državam, kjer je športna medicina dobro razvita.”

Organizatorji so tokrat pripravili vsebinsko multidisciplinaren kongres, na katerem je v treh dneh 70 predavateljev, ki so prišli iz 25 različnih držav, izvedlo 75 predavanj. Pripravili so še šest delavnic in tri tečaje. Naj omenimo, da so obiskovalci kongresa prihajali iz vrst specialistov in specializantov medicine dela, prometa in športa, pediatrije, družinske medicine, ortopedije, travmatologije in iz vrst drugih zdravnikov, ki se srečujejo z mladimi športniki. Poleg njih so se kongresa udeležili tudi fizioterapevti, kineziologi, trenerji, športni znanstveniki, mladi zdravniki in študenti medicine ter športa. Skratka udeležba je bila izredno pestra in med vsemi je bilo mnenje enotno. Kongres je bil izredno uspešen.

Izpostavili bi še najbolj zanimive teme pravkar končanega kongresa. Organizatorji so tukaj izpostavili teme o iskanju talenta z vidika genetskih predispozicij, kdaj začeti s tekmovalno kariero pri mladih športnikih, prehrana športnikov v času okrevanja in analiza nastopov transgender in interseks športnikov. Predavanja so bila izvedena v številnih sklopih, in sicer so bile: Kako narediti vrhunskega športnika, Vadba na recept (predavanja Sedenje je novo kajenje, Kako najti motivacijo za gibanje in Vadba kot preventiva), Srčne bolezni športnika, Prehranski trendi v športu, Preprečevanje dopinga v športu, Preventiva in rehabilitacija v športu: nove perspektive, in drugimi.

Naj še omenimo, da je bil častni pokrovitelj kongresa predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Obenem vas vabimo, da si pogledate tudi naše vadbe ali uporabne članke:

Več...
kolesarjenje

Telesna aktivnost in bolečina – kakšen je njun odnos?

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli za krepitev in ohranjanje zdravja potrebujejo vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, ki jo lahko nadomestijo s 75 minutami visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden. Poleg tega se za odrasle priporoča tudi, da vsaj dvakrat tedensko izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost. Za odrasle po 65. letu starosti se poleg tega priporoča tudi, da v svojo tedensko telesno dejavnost vključijo še vaje za ravnotežje, ki naj jih izvajajo vsaj trikrat tedensko [5]. Kljub priporočilom podatki Eurobarometra iz leta 2017 kažejo, da se približno polovica  (46%) Evropejcev nikoli ne ukvarja s športom, odstotek neaktivnih prebivalcev pa je v zadnjih letih postopoma naraščal. Slovenija na tem področju zaseda dobro mesto, saj je le slaba četrtina prebivalcev (24%) telesno neaktivnih, 25% se jih s športom ukvarja redko (3x na mesec ali redkeje), 36% se jih občasno ukvarja s športom (1 do 4x na teden), 15% prebivalcev pa je redno telesno aktivnih (vsaj 5x na teden) [11]. Kljub mnogim zdravstvenim koristim rekreacije pri mnogih odraslih torej še vedno prevladuje sedeči način življenja. Cremeans-Smith [4] je zato v svoji raziskavi preverila potencialno vlogo strahu pred bolečino pri izogibanju telesne aktivnosti na vzorcu zdrave populacije. Pričakovala je, da bodo posamezniki z večjim strahom pred bolečino izražali bolj negativna pričakovanja in poročali o manj pogosti vključenosti v telesno aktivnost.

boleče kolenoKaj sploh je bolečina?

Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine [9] neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina. Bolečina je vedno subjektivna. Vsak posameznik se uporabe besede nauči skozi izkušnje, povezane s poškodbo v zgodnjem življenju. Mnogi ljudje poročajo o bolečini kljub odsotnosti poškodbe tkiva ali kakršnega koli patofiziološkega vzroka, običajno zaradi psiholoških razlogov. Njihove izkušnje pa glede na subjektivno poročanje v večini primerov ni mogoče razlikovati od izkušenj zaradi poškodbe tkiva. To pomeni, da pri definiranju bolečine ne smemo govoriti o nujni povezanosti z dražljaji [9] in moramo vsako poročanje o bolečini enako obravnavati, ne glede na njen izvor.

Vloga strahu pred bolečino pri izogibanju telesne aktivnosti

Rezultati raziskave [4] so pokazali, da udeleženci z večjim strahom pred bolečino predvidevajo, da bodo izkusili manj koristi in več bolečine povezane s telesno aktivnostjo. Ta pričakovanja nato vplivajo na pogostost telesne aktivnosti udeležencev [4]. Natančneje so razmerja med strahom pred bolečino, pričakovanji, povezanimi s telesno aktivnostjo ter pogostostjo telesne aktivnosti prikazani na spodnji sliki:

Udeleženci, ki so poročali o večjem strahu pred bolečino, so pričakovali manj koristi od telesne aktivnosti in močnejše bolečine ob vključenosti v specifične fizične aktivnosti. V nasprotju s hipotezo avtorice strah pred bolečino ni bil neposredno povezan s pogostostjo telesne aktivnosti. Nadalje se je pokazalo, da so posamezniki, ki so pričakovali, da bodo občutili manj bolečine in več koristi zaradi telesne aktivnosti, pogosteje poročali o vključenosti v specifične fizične aktivnosti (gospodinjska opravila in prosti čas). Udeleženci, ki so pričakovali več koristi od telesne aktivnosti, so poročali o pogostejši tedenski rekreaciji, pričakovanja o resnosti bolečine pa niso bila neposredno povezana s pogostostjo telesne aktivnosti [4].

Ugotovljene so bile tudi razlike glede na spol, in sicer je bil strah pred bolečino negativno povezan z zaznanimi koristmi telesne aktivnosti pri ženskah ter pozitivno povezan s pogostostjo vključenosti v šport pri moških. To pomeni, da so moški z večjim strahom pred bolečino poročali o pogostejši vključenosti v telesno aktivnost (več dni na teden), ženske z večjim strahom pred bolečino pa o manj zaznanih koristnih učinkih telesne aktivnosti [4].

hoja po gozdu

Telesna aktivnost in občutenje bolečine

Čeprav je bolečina spremljevalka mnogih športnih dejavnosti, pa ravno telesna aktivnost istočasno vpliva na zmanjšano občutenje bolečine. Oba pojava, povezana z bolečino, si torej pri telesni aktivnosti nasprotujeta.

Znano je, da je telesna aktivnost učinkovita pri kliničnem zdravljenju bolečine in izboljšanju funkcioniranja pri različnih bolečinskih stanjih [8]. Nekaj ​​raziskav pa je preučevalo razmerje med občutljivostjo na bolečino in telesno aktivnostjo pri zdravih odraslih. Ellingson in sodelavci [6] so na vzorcu zdravih žensk ugotovili, da je bolj intenzivna telesna aktivnost pomembno povezana z manjšo intenzivnostjo bolečine. Študijo so na mlajših odraslih izvajali tudi Andrzejewski in sodelavci [2]. Rezultati so pokazali, da imajo posamezniki, ki so vključeni v visoko intenzivno telesno aktivnost, v primerjavi s tistimi, ki so le zmerno telesno aktivni, višji prag bolečine ob pritiskih na različna mesta skeletnih mišic. Anshel in Russel [3] sta pokazala še, da je aerobni trening povečal tolerančni prag bolečine pri udeležencih, ki so bili aktivni, v primerjavi s kontrolno skupino brez vadbe. Več raziskav zaključuje, da redna telesna vadba blagodejno vpliva na več bioloških mediatorjev (npr. serotonina, endogenih opioidov) zaviranja in lajšanja bolečine [1, 7, 10].

Bolečina je del obrambnega sistema telesa in je ključnega pomena za zdravo preživetje. Potrebno je torej, da telesu prisluhnemo, saj se lahko na ta način izognemo marsikateri (športni) poškodbi. Ker pri zdravljenju bolečine oz. njenem obvladovanju s svojim analgetičnim učinkom lahko pomaga tudi telesna aktivnost, pa je razumevanje ter upoštevanje vloge strahu pred bolečino lahko pomembno.

Andreja Petrovčič, dipl. psih.

 

Povzeto po:

[1] Aan het Rot, M., Collins, K. A. in Fitterling, H. L. (2009). Physical exercise and depression. Mount Sinai Journal of Medicine, 76(2), 04–214.

[2] Andrzejewski, W., Kassolik, K., Brzozowski, M. in Cymer, K. (2010). The influence of age and physical activity on the pressure sensitivity of soft tissues of the musculoskeletal system. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 14(4), 382–390.

[3] Anshel, M. H., Russell, K. G. (1994). Effect of aerobic and strength training on pain tolerance, pain appraisal and mood of unfit males as a function of pain location. Journal of Sport Sciences, 12(6), 535–547

[4] Cremeans-Smith, J. K. (2018). Fear of pain and the frequency with which healthy individuals engage in physical activity. International Journal of Sport and Exercise Psychology, 16(3), 300-312.

[5] Drev, A. (2013). Gibanje: telesno dejavni vsak dan. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Sneto s: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/gibanje_telesno_dejavni_vsak_dan.pdf

[6] Ellingson, L. D., Colbert, L. H. in Cook, D. B. (2012). Physical activity is related to pain sensitivity in healthy women. Medicine & Science in Sports & Exercise, 44(7), 1401–1406.

[7] Fitzgerald, C. T. in Carter, L. P. (2011). Possible role for glutamic acid decarboxylase in fibromyalgia symptoms: a conceptual model for chronic pain. Medical Hypotheses, 77(3), 409–415.

[8] Hoeger Bement, M. K. in Sluka, K. A. (2016). Exercise-induced hypoalgesia: An Evidence-based review. V: Sluka, K. A. (ur.). Pain Mechanisms and Management for the Physical Therapist (str. 177–202). Philadelphia: Wolters Kluwer.

[9] IASP (2019). IASP Terminology. Sneto s: https://www.iasppain.org/terminology?navItemNumber=576#Pain

[10] Lewis, G. N., Rice, D. A. in  McNair, P. J. (2012). Conditioned pain modulation in populations with chronic pain: a systematic review and meta-analysis. The Journal of Pain, 13(10), 936–944.

[11] Special Eurobarometer (2018). Sport and Physical Activity, sneto s: file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/ebs_472_en%20(1).pdf

Več...
Nagradna igra Rehband kompresijske nogavice

Nagradna igra za kompresijske nogavice Rehband

Na naši Facebook strani smo v mesecu juniju, v sodelovanju s spletno trgovino eleven.si, izvedli nagradno igro, kjer smo podarjali kompresijske nogavice Rehband. Med vsemi sodelujočimi smo izžrebali nagrajenca, ki prejme to super nagrado.

Oseba, ki je imela srečo pri žrebu pa je:
Slavko Kržič, ki tako prejme REHBAND kompresijske nogavice

Čestitke nagrajencu in prijetno uporabo.

Vas pa vabimo, da si ogledate še našo spletno stran in naše storitve. Več TUKAJ.

Več...
Paket za začet

Paket za začet

PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLED Z MERJENJEM TELESNE SESTAVE IMŠ
• pregled pri zdravniku specialistu medicine športa s pregledom zdravstvene dokumentacije
• merjenje telesne sestave (telesna višina, telesna masa, indeks telesne mase, odstotek maščevja, pusta telesna masa, ocena mišične mase, ocena vsebnosti vode v telesu, ocena bazalne presnove)
• meritev krvnega tlaka v mirovanju
• elektrokardiogram v mirovanju
• spirometrija
• triažni pregled vida
• laboratorijske preiskave krvi in urina
• izdaja zdravniškega spričevala in mnenja

2 TRENINGA S TRENERJEM IN PLAN TRENINGOV
• uvodni pogovor o ciljih vadbe
• funkcionalna ocena gibalnih sposobnosti posameznika
• izdelava mesečnega programa vadbe ob upoštevanju zdravniških priporočil
• izvedba dveh treningov s trenerjem

3 MESEČNA KARTA GYM24

KONČNO MERJENJE TELESNE SESTAVE IMŠ
(pregled napredka po 3 mesecih)

Paket za začet predstavitev

Več...
raziskava proteinske ploscice

Raziskava o vplivu uživanja proteinske ploščice pri tekačih / maratoncih / triatloncih

IMŠ skupaj z UP FVZ vabi k sodelovanju

Na UP Fakulteti za vede o zdravju vabimo k sodelovanju 20 aktivnih maratoncev / triatloncev ali tekačev na daljše proge. Testirali bomo nov proteinski izdelek obogaten z dodatki za športnike, zasnovan na osnovi žit, ki bi pripomogel k uspešnejši regeneraciji in zmogljivosti.

Potek raziskave: Raziskava bo trajala 3 tedne. Za klinično študijo potrebujemo 20 tekačev, ki jih bomo razdelili v dve skupini. Obe skupini bosta 20 dni uživali proteinske ploščice (10 dni novo testirano ploščico + 10 dni ploščico, ki je že v prodaji).  Meritve bomo opravljali 4-krat: pred med in po raziskavi in bodo potekale na UP FVZ v Izoli.

Opravljene meritve: krvna slika, meritve telesne sestave, analiza prehrane

Kaj boste izvedeli: Pridobili boste podatke o vaših prehrani, krvni sliki in analizi telesne sestave.

Prijave zbiramo na: mihaela.jurdana@upr.si ali tadeja.jakus@upr.si

Več...

11. EFSMA kongres medicina športa 3.–5. 10. 2019, Portorož, Slovenija

11. EFSMA kongres medicina športa se bo odvijal od 3. do 5. oktobra 2019 v Portorožu.

Konferenca bo pokrivala naslednje teme:

  • razvoj elitnih mladih atletov,
  • medicinski kriteriji za izbiro v športu,
  • nadziranje zdravja atletov,
  • preventiva v medicini športa,
  • oskrba poškodb in vrnitev v šport,
  • predpis telovadbe za preventivo in terapijo.

Več: 11th EFSMA Congress of Sports Medicine

Več...

Wearable Technologies Conference EUROPE 2019 , 5.-6. februar, Minhen.

Pridobite možnost mreženja z direktorjem Wearable Technologies Christianom Stammelom in njegovim unikatnim ekosistemom , ki bo razpravljal kako lahko povzdignete potencial vašega podjetja na tržišču nošene opreme.

Več kot 60 visoko nivojskih govorcev z Bayer, Elan, Casio, Gore, Microsoft in STMicroelectronics vam bodo podali najnovejše vpoglede v svoje aplikacije in strategije digitalizacije s pomočjo IoT in WT rešitev, ki pospešujejo poslovni razvoj.

WT | Wearable Technologies Conference EUROPE 2019 in Munich on February 5 and 6

Več...