All Posts in Category: Članki in prispevki

Z redno vadbo do uravnanega krvnega tlaka

Ste vedeli, da je povišan krvni tlak ena najpogostejših kroničnih bolezni in da se z njo sooča vsak četrti prebivalec?

Ste vedeli tudi, da lahko povišan krvni tlak preprečimo in tudi zdravimo z redno telesno vadbo?

Če imate težave s povišanim krvnim tlakom in ste pripravljeni zase narediti več kot samo zdravljenje z zdravili, ali bi radi uporabo le teh zmanjšali, se lahko vključite v program vodene vadbe, ki jo pod nadzorom zdravnika vodijo posebej šolani kineziologi.

Inštitut za medicino in šport v Ljubljani pod okriljem Slovenskega in Evropskega združenja za medicino športa ponuja vadbo na recept, ki je namenjena bolnikom z različnimi kroničnimi obolenji, med katerimi izvajamo tudi program individualizirane vadbe za osebe s povišanim krvnim tlakom, in je vodena s strani strokovnjakov medicine športa ter posebej izšolanih kineziologov.

Dosedanji rezultati so pokazali pozitivne rezultate redne telesne vadbe na znižanje krvnega tlaka, izboljšanje psihofizičnega počutja, izboljšanje vrednosti telesne sestave in motoričnih sposobnosti.

Vadba je najboljše zdravilo:

  • znižuje krvni tlak,
  • zmanjša dejavnike tveganje za druge kronične nenalezljive bolezni,
  • zmanjša potrebo po zdravilih,
  • izboljšuje subjektivno počutje,
  • izboljša funkcionalne sposobnosti in
  •  je edino zdravilo, ki nima stranskih učinkov.

Povišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija, ki jo imenujemo tudi »tihi ubijalec«, saj redko povzroča simptome v zgodnji fazi razvoja, lahko postopoma privede do srčno-žilnih in ledvičnih obolenj ali celo možgansko kapi.

Zdravljenje in ugotavljanje arterijske hipertenzije je kompleksno in zahtevno. Celostni koncept zdravljenja namreč ne obsega samo znižanja krvnega tlaka, temveč tudi vpliv na druge dejavnike tveganja, ki vplivajo na njen razvoj, kot so prekomerno kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, nezdrave prehranjevalne navade in drugo.

Vadba poteka 2x ali 3x na teden po eno uro in vključuje parametre moči, gibljivosti in senzomotorike. Vključuje začetne in vmesne meritve motoričnega napredka in medicinske teste, ki se izvajajo pred vadbo, po šestih tednih, 3 mesecih, 6 mesecih in po enem letu.

Vključeno je:

  • pregled pri specialistu medicine športa,
  • pregled zdravstvene dokumentacije,
  • meritev obsega pasu in bokov,
  • snemanje elektrokardiograma (EKG) v mirovanju,
  • meritev pljučne funkcije,
  • meritev telesne sestave,
  • ocena počutja,
  • ocena kvalitete življenja,
  • recept za vadbo,
  • individualno prilagojena vadbo v majhni skupini pod nadzorom kineziologa (največ 6 oseb) in
  • vmesne meritve motoričnega napredka in ocene kazalnikov zdravja.

Avtor: Janja Lavbič, dipl. kin.

Več...

Tekaške poškodbe udeležencev Ljubljanskega maratona

V pretekli dekadi se je število rekreativnih udeležencev teka na dolge proge v Sloveniji pomembno zvišalo in znaša 40.000 tekačev, kar predstavlja približno 2 % prebivalstva. Leta 2013 se je 18. Ljubljanskega maratona udeležilo skoraj 20.000 tekačev. Več kot 1.400 jih je nastopilo na maratonu, 6.500 jih je teklo polmaraton, ostali so se udeležili teka na 10 km. Namen raziskave je bil določiti incidenco in prevalenco prijavljenih tekaških poškodb udeležencev 18. Ljubljanskega maratona in opredeliti dejavnike tveganja za njihov nastanek.

Več o temi si lahko preberete v strokovnem članku avtorjev Luka Vitez, Petra Zupet, Vesna Zadnik in Matej Drobnič: Tekaške poškodbe udeležencev Ljubljanskega maratona.

Več...

Kaj vse boli pri poškodbah

Poškodba je tu! Kaj sedaj?

Prvi ukrep je zdravstveno sanirati poškodbo in slediti rehabilitaciji. To zveni zelo enostavno pa vseeno mnogokrat opazimo, da poškodbe s seboj prinesejo veliko več kot le fizično bolečino in začasno omejenost v gibanju. Enak proces se v športniku dogaja tudi, ko nastopi bolezen, ki močno ohromi pripravljalni ali tekmovalni ritem.

Športnik v vsej svoji biti živi in diha za zmago in v današnjem izjemno tekmovalnem ritmu vrhunskega športnika je prostor le za najboljše. Obremenjenost telesa, nepazljivost, trenutek smole in hitro pride do poškodbe. Kakšen bo vpliv na vse športnikove načrte je odvisno od obsežnosti poškodbe in zmožnost psihološkega soočanja s situacijo. Ne glede na vrsto in obseg poškodbe pa se začnejo po glavi športnika plesti misli, ki niso zmagovalno usmerjene.

Občutki, ki pogosto spremljajo poškodbo so:

  • jeza,
  • padec motivacije,
  • žalost,
  • strah,
  • razočaranje …

Vsi ti občutki športnika še dodatno oddaljijo od vrhunskih rezultatov. Ko v športniku nastopi jeza je nevarnost, da bi v želji po čimprejšnji vrnitvi, prehiteval korake rehabilitacije in si s tem na dolgi rok še dodatno ogrozil svojo kariero, zaradi ponavljanja poškodb. Lahko se zgodi, da v športniku jeza izbruhne v želji, po iskanju krivca, ki je lahko umerjena na športnika samega, na nasprotnika (pogosto v ekipnih športih) ali v primeru, da rehabilitacija traja dlje, kot je bilo pričakovano, je jeza usmerjena na zdravstveno in ostalo podporno osebje. Športnik, ki izraža jezo ima težavo s soočanjem z dejstvom, da je poškodba tu. Jeza ni vedno negativno čustvo in je ne gre črtati z seznama želenih čustvovanj, saj lahko, če je pravilno obravnavana, podpira zmagovalno miselnost, ki je ob vrnitvi na športna prizorišča še kako pomembna.

Žalost, strah, razočaranje si po navadi, kar podajajo roko v športnikovi glavi. Nihče ne želi biti poškodovan ali bolan, kar prinese določeno mero slabe volje, že ob navadnem prehladu. Športnik je omejen na svojo sezono in koledar tekmovanj, poškodba pa onemogoči načrtovan obseg treningov in zato lahko nastopi strah. Strah pred tem ali bo še lahko ujel ostale nasprotnike, ki med njegovo rehabilitacijo redno trenirajo in napredujejo. Strah lahko tudi po rehabilitaciji pusti posledice pri tem, kje si športnik postavi svoje meje fizične zmogljivosti. Če se športnik ne zna soočati s svojim občutkom strahu in je ta dolgotrajen lahko pride do daljšega obdobja žalosti ter razočaranja. Razočaranje nad samim seboj ali svetom okoli sebe lahko močno vpliva na športnikovo samopodobo, ki zamaje njegovega notranjega zmagovalca in začne dvomiti o možnosti dosega cilja.

Športnik je omejen na sezono v kateri mora pokazati vse svoje sposobnosti. Želja po rezultatih in postavljeni cilji pa so tisti, ki so gonilo njegovega vsakdana. Posebej takrat kadar je poškodba obsežnejša in rehabilitacija dolgotrajnejša so vprašanja, ki se postavljajo pogosto v smeri kaj sedaj, je še smisel, začeti/nadaljevati sezono ali ne, kako si bom zagotovil/a eksistenco, če ne bom moral/a več tekmovati … Ko se pojavljajo takšna vprašanja lahko hitro opazimo padec motivacije in športnikovo okupacijo z vsem drugim, kot z njegovo lastno športno potjo.

Telo je pozdravljeno in pripravljeno na akcijo, miselni procesi in vrtiljak negativnih čustev pa pusti posledice. Zelo pomembna je športnikova psihološka obravnava ob nastanku poškodbe in skozi celotno rehabilitacijo. Coach omogoča športniku, da ohranja zmagovalno miselnost in osredotočenost, hkrati pa tudi gradi sposobnost obvladovanja teh čustev in njihovo izkoriščanje v zmagovalni namen.

Avtor: Maša Ribnikar, mag.
Coaching4me.si

Več...