All posts by Tomi Cigoj

Z redno vadbo do uravnanega krvnega tlaka

Ste vedeli, da je povišan krvni tlak ena najpogostejših kroničnih bolezni in da se z njo sooča vsak četrti prebivalec?

Ste vedeli tudi, da lahko povišan krvni tlak preprečimo in tudi zdravimo z redno telesno vadbo?

Če imate težave s povišanim krvnim tlakom in ste pripravljeni zase narediti več kot samo zdravljenje z zdravili, ali bi radi uporabo le teh zmanjšali, se lahko vključite v program vodene vadbe, ki jo pod nadzorom zdravnika vodijo posebej šolani kineziologi.

Inštitut za medicino in šport v Ljubljani pod okriljem Slovenskega in Evropskega združenja za medicino športa ponuja vadbo na recept, ki je namenjena bolnikom z različnimi kroničnimi obolenji, med katerimi izvajamo tudi program individualizirane vadbe za osebe s povišanim krvnim tlakom, in je vodena s strani strokovnjakov medicine športa ter posebej izšolanih kineziologov.

Dosedanji rezultati so pokazali pozitivne rezultate redne telesne vadbe na znižanje krvnega tlaka, izboljšanje psihofizičnega počutja, izboljšanje vrednosti telesne sestave in motoričnih sposobnosti.

Vadba je najboljše zdravilo:

  • znižuje krvni tlak,
  • zmanjša dejavnike tveganje za druge kronične nenalezljive bolezni,
  • zmanjša potrebo po zdravilih,
  • izboljšuje subjektivno počutje,
  • izboljša funkcionalne sposobnosti in
  •  je edino zdravilo, ki nima stranskih učinkov.

Povišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija, ki jo imenujemo tudi »tihi ubijalec«, saj redko povzroča simptome v zgodnji fazi razvoja, lahko postopoma privede do srčno-žilnih in ledvičnih obolenj ali celo možgansko kapi.

Zdravljenje in ugotavljanje arterijske hipertenzije je kompleksno in zahtevno. Celostni koncept zdravljenja namreč ne obsega samo znižanja krvnega tlaka, temveč tudi vpliv na druge dejavnike tveganja, ki vplivajo na njen razvoj, kot so prekomerno kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, nezdrave prehranjevalne navade in drugo.

Vadba poteka 2x ali 3x na teden po eno uro in vključuje parametre moči, gibljivosti in senzomotorike. Vključuje začetne in vmesne meritve motoričnega napredka in medicinske teste, ki se izvajajo pred vadbo, po šestih tednih, 3 mesecih, 6 mesecih in po enem letu.

Vključeno je:

  • pregled pri specialistu medicine športa,
  • pregled zdravstvene dokumentacije,
  • meritev obsega pasu in bokov,
  • snemanje elektrokardiograma (EKG) v mirovanju,
  • meritev pljučne funkcije,
  • meritev telesne sestave,
  • ocena počutja,
  • ocena kvalitete življenja,
  • recept za vadbo,
  • individualno prilagojena vadbo v majhni skupini pod nadzorom kineziologa (največ 6 oseb) in
  • vmesne meritve motoričnega napredka in ocene kazalnikov zdravja.

Avtor: Janja Lavbič, dipl. kin.

Več...

Tekaške poškodbe udeležencev Ljubljanskega maratona

V pretekli dekadi se je število rekreativnih udeležencev teka na dolge proge v Sloveniji pomembno zvišalo in znaša 40.000 tekačev, kar predstavlja približno 2 % prebivalstva. Leta 2013 se je 18. Ljubljanskega maratona udeležilo skoraj 20.000 tekačev. Več kot 1.400 jih je nastopilo na maratonu, 6.500 jih je teklo polmaraton, ostali so se udeležili teka na 10 km. Namen raziskave je bil določiti incidenco in prevalenco prijavljenih tekaških poškodb udeležencev 18. Ljubljanskega maratona in opredeliti dejavnike tveganja za njihov nastanek.

Več o temi si lahko preberete v strokovnem članku avtorjev Luka Vitez, Petra Zupet, Vesna Zadnik in Matej Drobnič: Tekaške poškodbe udeležencev Ljubljanskega maratona.

Več...

Aljaž Valič na 12. kongresu športa za vse

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo v petek in soboto potekal 12. kongres športa za vse, kjer bodo strokovnjaki obravnavali priložnosti, ki jih prinaša povezovanje športa in medicine. Ustrezna telesna vadba ima številne pozitivne vplive na zdravje človeka, gibanje pomembno vpliva na lajšanje težav pri kroničnih boleznih.

Kineziolog Aljaž Valič je na današnji novinarski konferenci v Olimpijskem izobraževalnem centru opozoril na pomen redne telesne vadbe. “Mednarodna priporočila so jasna: vsaj pol ure gibanja na dan, petkrat tedensko, torej aerobne aktivnosti, dvakrat po blagi ali srednji intenzivnosti, trikrat tedensko po višji intenzivnosti. Dvakrat na teden pa se priporoča trening moči. Vadba zelo dobro vpliva na lajšanje težav pri kroničnih, nenalezljivih boleznih, z vadbo vplivamo na to, da se te bolezni čim manjkrat pojavijo. Na splošno je fajn biti fit,” je dejal Valič, strokovnjak, ki se ukvarja z gibanjem.

“Telesna priprava je pomembna tudi za vrhunske športnike, ki se še vedno premalo zavedajo pomena dobre telesne priprave. Nekateri imajo malo časa za dobro fizično pripravo, pomanjkljiva telesna priprava pa lahko privede do poškodb,” je opozoril Valič.

V sklopu projekta Razvoj kadrov v športu trenutno v naši državi izvajajo dveinpolletni projekt, ki poteka na več lokacijah po Sloveniji, kjer se izvajajo vodene vadbe. Te so namenjene pacientom, ki jih njihov zdravnik po pregledu napoti do kineziologa in lokacije, kjer poteka vadba. “To vadbo smo poimenovali vadba na recept. Izsledki projekta bodo prikazani na kongresu samem. So obetavni, pri nekaterih se je zgodilo, da so zmanjšali vnos zdravil, da so izboljšali svoje subjektivno počutje in motorične teste. Vadbo bi priporočil prav vsem, tudi tistim, ki so v obdobju, ko mislijo, da ne morejo več. Tudi, če ne boš tekel maratona, je vadba smiselna, saj boš z vadbo denimo lažje vsakodnevno premagoval hojo po stopnicah,” je poudaril Valič.

Kongres je namenjen športnim delavcem, strokovnemu in medicinskemu osebju v zdravstvenih domovih, športnim klubom in društvom, ki jim sodelovanje z medicinsko stroko lahko prinaša nove poslovne priložnosti, ter športnim zvezam in vsem ostalim, ki delujejo na področju športne rekreacije.

Povzeto po: politikis.si/?p=195873

Več...

12. kongres športa za vse

Ponosni smo, da soustvarjamo program 12. kongresa športa za vse. Tokrat bo dr. Petra Zupet predavala o učinkih vadbe na recept pri kroničnih bolnikih in vlogi kineziologov v zdravstvu.

Telesna neaktivnost je četrti najpogostejši faktor tveganja za predčasno umrljivost.

Številne evropske države se tega problema zavedajo in ukrepajo. V svetu je na tem področju vedno bolj aktualno povezovanje športne in medicinske stroke ter predpisovanje športne vadbe na napotnico, s čimer se spodbuja prebivalstvo k aktivnemu življenjskemu slogu s športom. Ugotovitve kažejo izredne pozitivne učinke tovrstnih aktivsnoti, saj se je v nekaterih evropskih državah strošek zdravljenja posledic neaktivnega življenjskega sloga zmanjšal za skoraj 5-krat.

Zato je Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez skupaj s soorganizatorji kongresa kot osrednjo temo letošnjega, 12. kongresa športa za vse, izbral naslov »ŠPORTNA STROKA IN MEDICINA V PARTNERSTVU VARNE, KAKOVOSTNE IN UČINKOVITE VADBE«.

Kongres je namenjen športnim delavcev, strokovnemu in medicinskemu osebju v zdravstvenih domovih, športnim klubom in društvom, ki jim sodelovanje z medicinsko stroko lahko prinaša novo poslovno priložnost, športnim zvezam in vsem ostalim, ki delujejo na področju športne rekreacije.

Program, seznam predavateljev in več o kongresu si preberite na spletni strani Kongres športa za vse.

Več...

Petra Zupet imenovana za članico Medicinske komisije FISA

Dr. Petra Zupet, vodja zdravniške službe slovenskih veslaških reprezentanc in predstojnica Inštituta za medicino in šport, je bila na sestanku FISA Councila pretekli vikend v Sarasoti imenovana za članico Medicinske komisije Svetovne veslaške zveze FISA za naslednja štiri leta.

To je veliko priznanje za Veslaško zvezo Slovenije in Petro osebno, saj gre šele za tretjega predstavnika Sloveije in prvo Slovenko, ki je bil imenovana na funkcijo znotraj svetovne veslaške zveze. Pred njo je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v strukturah FISA dejaven Božo Benedik, trenutno pa je na funkciji še Vladimir Meglč, ki je član Sodniške komisije FISA.

Petra Zupet, doktorica znanosti področju športne medicine, sicer pa diplomirana zdravnica in profesorica športne vzgoje, je zaposlena kot predstojnica na Inštitutu za medicino in šport v Ljubljani, obenem pa je tudi predavateljica na Primorski fakulteti. Po duši je navdušena športnica in izkušena alpinistka, prefesionalno pa že 15 let deluje na področju športne medicine. Dr. Zupetova je predsednica Slovenskega zdrženja za športno medicino in članica upravnega odbora te evropske krovne organizacije. Pri Olimpijskem komiteju Slovenije je članica Strokovnega odbora, na Olimpijskih igrah London 2010 pa je bila vodja zdravniške službe.

Z Veslaško zvezo Slovenije sodeluje že pet let na področju športne medicine in meritev ter svetovanj. Ves ta čas vodja naše zdravniške službe in antidoping programa, obenem pa reprezentančna zdravnica, ki se zelo hitro in podrobno odziva na zdravstvene težave naših reprezentantov in tudi mlajših veslačev. Sodeluje tudi kot vodja zdravniških služb na velikih tekmovanjih (Svetovni pokal 2015, SP v veslanju za veterane 2017), trenutno pa tudi še v EU projektu blejskega veslaškega kluba Erasmus+ Sport, ki se osredotoča na omogočanje dvojnih karier v športu.

Športni pozdrav!
Jernej Slivnik

Več...

Kaj vse boli pri poškodbah

Poškodba je tu! Kaj sedaj?

Prvi ukrep je zdravstveno sanirati poškodbo in slediti rehabilitaciji. To zveni zelo enostavno pa vseeno mnogokrat opazimo, da poškodbe s seboj prinesejo veliko več kot le fizično bolečino in začasno omejenost v gibanju. Enak proces se v športniku dogaja tudi, ko nastopi bolezen, ki močno ohromi pripravljalni ali tekmovalni ritem.

Športnik v vsej svoji biti živi in diha za zmago in v današnjem izjemno tekmovalnem ritmu vrhunskega športnika je prostor le za najboljše. Obremenjenost telesa, nepazljivost, trenutek smole in hitro pride do poškodbe. Kakšen bo vpliv na vse športnikove načrte je odvisno od obsežnosti poškodbe in zmožnost psihološkega soočanja s situacijo. Ne glede na vrsto in obseg poškodbe pa se začnejo po glavi športnika plesti misli, ki niso zmagovalno usmerjene.

Občutki, ki pogosto spremljajo poškodbo so:

  • jeza,
  • padec motivacije,
  • žalost,
  • strah,
  • razočaranje …

Vsi ti občutki športnika še dodatno oddaljijo od vrhunskih rezultatov. Ko v športniku nastopi jeza je nevarnost, da bi v želji po čimprejšnji vrnitvi, prehiteval korake rehabilitacije in si s tem na dolgi rok še dodatno ogrozil svojo kariero, zaradi ponavljanja poškodb. Lahko se zgodi, da v športniku jeza izbruhne v želji, po iskanju krivca, ki je lahko umerjena na športnika samega, na nasprotnika (pogosto v ekipnih športih) ali v primeru, da rehabilitacija traja dlje, kot je bilo pričakovano, je jeza usmerjena na zdravstveno in ostalo podporno osebje. Športnik, ki izraža jezo ima težavo s soočanjem z dejstvom, da je poškodba tu. Jeza ni vedno negativno čustvo in je ne gre črtati z seznama želenih čustvovanj, saj lahko, če je pravilno obravnavana, podpira zmagovalno miselnost, ki je ob vrnitvi na športna prizorišča še kako pomembna.

Žalost, strah, razočaranje si po navadi, kar podajajo roko v športnikovi glavi. Nihče ne želi biti poškodovan ali bolan, kar prinese določeno mero slabe volje, že ob navadnem prehladu. Športnik je omejen na svojo sezono in koledar tekmovanj, poškodba pa onemogoči načrtovan obseg treningov in zato lahko nastopi strah. Strah pred tem ali bo še lahko ujel ostale nasprotnike, ki med njegovo rehabilitacijo redno trenirajo in napredujejo. Strah lahko tudi po rehabilitaciji pusti posledice pri tem, kje si športnik postavi svoje meje fizične zmogljivosti. Če se športnik ne zna soočati s svojim občutkom strahu in je ta dolgotrajen lahko pride do daljšega obdobja žalosti ter razočaranja. Razočaranje nad samim seboj ali svetom okoli sebe lahko močno vpliva na športnikovo samopodobo, ki zamaje njegovega notranjega zmagovalca in začne dvomiti o možnosti dosega cilja.

Športnik je omejen na sezono v kateri mora pokazati vse svoje sposobnosti. Želja po rezultatih in postavljeni cilji pa so tisti, ki so gonilo njegovega vsakdana. Posebej takrat kadar je poškodba obsežnejša in rehabilitacija dolgotrajnejša so vprašanja, ki se postavljajo pogosto v smeri kaj sedaj, je še smisel, začeti/nadaljevati sezono ali ne, kako si bom zagotovil/a eksistenco, če ne bom moral/a več tekmovati … Ko se pojavljajo takšna vprašanja lahko hitro opazimo padec motivacije in športnikovo okupacijo z vsem drugim, kot z njegovo lastno športno potjo.

Telo je pozdravljeno in pripravljeno na akcijo, miselni procesi in vrtiljak negativnih čustev pa pusti posledice. Zelo pomembna je športnikova psihološka obravnava ob nastanku poškodbe in skozi celotno rehabilitacijo. Coach omogoča športniku, da ohranja zmagovalno miselnost in osredotočenost, hkrati pa tudi gradi sposobnost obvladovanja teh čustev in njihovo izkoriščanje v zmagovalni namen.

Avtor: Maša Ribnikar, mag.
Coaching4me.si

Več...

Zdravje delovno aktivne populacije

Foto: Petra Zupet

IMŠ je kot partner sodeloval na konferenci Zdravje delovno aktivne populacije 22. septembra 2017. S konferenco je Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem želela opozoriti na zdravstvene probleme delovno aktivne populacije ter predstaviti aktualne študije na tem področju in nove pristope, ki se uporabljajo v praksi. Rdečo nit konference so predstavljali aktualni problemi in izzivi na področju preventive in promocije zdravja.

Janja Lavbič in Vesna Wolf sta na konferenci predstavili vadbo na recept pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom in astmo, ki jo izvajamo na IMŠ in ugoden vpliv vadbe na zdravje teh bolnikov.

Foto: Petra Zupet

Foto: Petra Zupet

Več...

Svetovno prvenstvo v veslanju za veterane 2017

Foto: Nejc Planinc

Člani ekipe IMŠ skrbimo za varnost in zdravje več kot 4.700 udeležencev svetovnega prvenstva v veslanju za veterane na Bledu, ki prihajajo iz 46 držav in so stari od 27 do 92 let. Med njimi je 76 slovenskih tekmovalcev, tudi dobitniki bronastih kolajn na olimpijskih igrah v Barceloni, leta 1992. Že prvi tekmovalni dan se je na vodo podalo več kot 900 čolnov, do konca tedna pa se jim bodo pridružili še mnogi drugi. Med njimi je bilo tudi več kot 25 tekmovalcev, starejših od 80 let, ki dokazujejo, da leta niso ovira za športno udejstvovanje. 2. tekmovalni dan so se kljub dežju že ob sedmi uri zjutraj v vodo pognali številni dokazovanja željni veslači. Športniki so zaenkrat pokazali odlično telesno pripravljenost, zato razen nekaj manjših poškodb hujših težav zaenkrat ni bilo.

Foto: Nejc Planinc

Foto: Nejc Planinc

Foto: Nejc Planinc

Foto: Nejc Planinc

Več...