Ali je sedeče delo bolj škodljivo kot kajenje?

Sodobni način življenja postaja vse bolj neaktiven in vse bolj sedeč. Dolgotrajno sedenje je z razvojem moderne tehnologije postalo eno najpogostejših delovnih položajev, med katerimi sta najbolj izpostavljena poklica šofer in pisarniški delavec. Neprimerna uporaba delovne opreme vpliva na nepravilno telesno držo, kar vodi do oslabelosti določenih mišic, nepravilni sklepni položaji pa lahko povzročijo bolečine ter težje dolgoročne poškodbe.

Problematika sedečega dela v pisarni

Najnovejše študije dokazujejo, da opravimo v pisarni kar 82 % dela v sedečem položaju in le komaj 5 % dela v stoječem položaju1. Dolgotrajno sedeče delo zajema prisilno in statično držo, posledice le-tega pa se odražajo v različnih zdravstvenih težavah. Težave najpogosteje zaznavamo kot različne oblike bolečin v posameznih delih telesa. Šibke trebušne in hrbtne mišice vodijo do nepravilne telesne drže med sedenjem. Ta se bolj pojavlja pri poklicih, ki opravljajo delo za računalnikom. Zaradi nepravilne postavitve računalniške opreme sedimo na trtici, imamo zgrbančeno držo, vrat imamo iztegnjen naprej in naslanjamo se na eno stran. Tako pride tudi do bolečin v vratu, med lopaticama in v ledvenem predelu. Statično sedenje je prav tako povezano z razvojem degeneracije medvretenčnih ploščič v hrbtenici. Najpogostejše posledice dolgotrajnega sedenja so bolečine v križu, okvare gibal, otrdelost vratu, mišična napetost, otrplost nog, pojav utrujenosti in krčnih žil ter deformacija hrbtenice. Dolgotrajno sedenje negativno vpliva tudi na razvoj srčno-žilnih bolezni, na debelost, na pojav prezgodnje umrljivosti ter na sladkorno bolezen tipa 22. Najnovejše študije navajajo, da lahko povečana raven inzulina spodbudi rast rakavih celic in celo vpliva na razvoj raka. Znanstveniki Ameriškega združenja za rakave bolezni so namreč ugotovili, da so ženske, ki so v povprečju v sedečem položaju več kot 6 ur dnevno, za 10 % bolj izpostavljene tveganju za rakava obolenja3.

Sedenje povezujemo tudi z razvojem osteoporoze, saj se med sedenjem zmanjša kostna masa in posledično čvrstost kosti. Ljudje, ki pretežno opravljajo delo za računalnikom, so bolj izpostavljeni bolečinam v zapestju ter večjim možnostim za okvaro vida. Tipkanje in uporaba miške lahko povzročita poškodbe tkiv in živcev (sindrom karpalnega kanala). Prekomerna izpostavljenost zaslonu pa lahko vpliva na pojav utrujenosti in pordelosti oči. Zaradi številnih negativnih posledic pretežno sedečega položaja na zdravje, postaja fraza »sitting is the new smoking« čedalje bolj v rabi.

Intervencije na delovnem mestu

Prekomerno sedenje na delovnem mestu, na poti v službo, v šoli ter doma predstavlja velik svetovni zdravstveni problem. Da zmanjšamo obremenjenost tkiv in sklepov je priporočljivo, da s številnimi kratkimi odmori z nekaj razteznimi vajami, poskušamo razbremeniti obremenjene telesne predele. Tako spodbudimo krvni obtok in preprečimo togost mišic in tkiv. Če imamo možnost, delo nekaj časa izvajamo v stoječem položaju. Na primer, čas telefonskih klicev lahko opravimo stoje, tiskalnik namestimo v drugo sobo ali pa imamo sestanke stoje.

Mnoga podjetja uvajajo različne intervencije za zmanjševanje negativnih posledic pretežno sedečega dela. Nekatera podjetja nabavljajo dvižne mize, z raznimi plakati spodbujajo bolj aktivno preživljanje časa, uvajajo aktivne odmore, v nekaterih državah pa celo skrajšujejo delovni čas.

Nasveti za vadbo ter njen pomen

Ergonomsko optimalno urejeno delovno mesto je eden od primernih pogojev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Z ustrezno in redno telesno aktivnostjo lahko preprečimo nastanek bolečin, ali omilimo že prisotno bolečino, ali zmanjšamo tveganje za nastanek bolečin pri vsakodnevnih aktivnostih. Na takšen način preprečimo, da se že prisotna bolečina ne razvije v kronično bolezensko stanje. Namen vadbe je izboljšati ter odpraviti nepravilno telesno držo in tako preprečiti oslabitev in skrajšanje mišic. Redna telesna aktivnost prav tako preprečuje pojav srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in drugih obolenj. Če želimo zagotoviti varno in zdravo delovanje na delovnem mestu, moramo ohraniti vzdržljivost in stabilnost moči mišic trupa, vratu ter kolka.

S primerno telesno aktivnostjo pod vodstvom številnih strokovnjakov (kineziologov, fizioterapevtov) lahko precej omilimo ali pa celo preprečimo negativne posledice prekomernega sedenja. Seznaniti se moramo z dejavniki tveganja na delovnem mestu in jih ustrezno odpraviti. Ameriško združenje za srce priporoča zmerno telesno aktivnost v trajanju 150 minut ali da namenimo na teden vsaj 75 minut visoki telesni aktivnosti.

V kolikor sodite med poklice pri katerem delo opravljate večinoma sede oziroma imate bolečine v hrbtu, se lahko prijavite na individualen program vodene vadbe pod vodstvom naših strokovnjakov – kineziologov, ki vam bodo na podlagi vaših težav sestavili ustrezen vadbeni program.

Informacije o prostih terminih lahko pridobite na tel. št. 030 478 652.

Avtorica: Janja Lavbič, dipl. kin.

  1. Mörl, F., Bradl, I. (2013). Lumbar posture and muscular activity while sitting during office work. Journal of electromyography and kinesiology : official journal of the International Society of Electrophysiological Kinesiology, 23(2), 362-368.
  2. Hill, K., Gardiner, P., Cavalheri, V., Jenkins, S., Healy, G. (2014). Physical activity and sedentary behaviour: applying lessons to chronic obstructive pulmonary disease. Internal medicine journal, 45(5), 478-482.
  3. American Cancer Society (2015, julij). Sitting too much increases cancer risk in women: https://www.cancer.org/latest-news/sitting-too-much-increases-cancer-risk-in-women.html